Literarni večer o stoletni deželni elektriki

Predstavitev je zajela celotno obdobje od proizvodnje električne energije do spomenika tehniške dediščine.

Bibliotekarka Nataša Kokošinek iz Občinske knjižnice Jesenice je spregovorila o pomenu obletnic in knjige za lokalno okolje, knjižnico in domoznanstveno zbirko, ter predstavila knjigo in mnenja.  

Na literarnem večeru v Čopovi hiši sta avtor knjige dr. Drago Papler in ing. Anton Koselj, vodja HE Moste iz družbe Savske elektrarne Ljubljana, predstavila zgodovino elektrifikacije in razvoj elektroenergetike ter domoznanske in kulturne vsebine.

Predstavitve knjige, ki je potekala v okviru prireditev ob prazniku Občine Žirovnica, so se  udeležili občani iz gorenjskih občin, ustanov, društev in strokovne javnosti.

Bibliotekarka Kokošinek je povzela avtorjev zaključni esej v knjigi, kjer je zapisal, da je elektrika, kot ji radi posplošeno rečemo, danes nepogrešljiva sopotnica sodobnega človeka. Sprva je v ljudeh zbujala strah in odpor, ko pa so ljudje spoznali njeno uporabnost, je postala nepogrešljiva dobrina. Na Gorenjskem je prve elektrarne na začetku 20. stoletja zgradila Kranjska Industrijska družba za potrebe železarskih obratov na Jesenicah.  

Začetek splošne elektrifikacije na Slovenskem  

Prva javna deželna elektrarna Završnica je kilovatne ure v omrežje prvič oddala 25. februarja 1915. To je bil obenem začetek  splošne elektrifikacije na Slovenskem. Od tu se je v naslednjih sto letih gradila hrbtenica slovenskega energetskega omrežja. Elektrarna je obratovala 90 let, dokler je niso 14. januarja 2005 dokončno ustavili in predali javnosti kot tehniški spomenik.  

»Na pobudo vodje HE Moste ing. Antona Koselja so v sodelovanju z dr. Tadejem Bratetom z Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS pripravili konservatorski načrt za preureditev elektrarne Završnica v tehniški muzej za prihodnje rodove. Ob tej priložnosti so izdali tudi zloženko in že tedaj začeli razmišljati o pripravi knjige. Projekt je vodil ing. Anton Koselj, vodja HE Moste, avtor zloženke in knjige pa je dr. Drago Papler. Knjigo je izdala in založila družba Savske elektrarne, zanjo direktor Drago Polak,« je dejala Kokošinek.  

Knjigo odlikuje jasna in bralcem razumljiva pripoved   

V nadaljevanju je Kokošinek povedala, da je dr. Papler v knjigi 100 let kranjske deželne elektrarne Završnica opisal dolgo in bogato zgodovino elektrarne, in sicer od proizvodnje električne energije do spomenika tehniške dediščine, kakor nam pove podnaslov. Knjigo odlikuje jasna in bralcem razumljiva pripoved o zgodovini in tehnološkem razvoju elektrarne, ki jo je avtor podkrepil s fotografijami in odlomki iz bogate zakladnice zbranega dokumentarnega gradiva.  

V drugem delu knjige preteklo dogajanje dodatno osvetlijo osebni spomini pomembnih posameznikov, ki so bili zaposleni v elektrarni ali z njo kako drugače povezani. Posebno pozornost je avtor posvetil tudi ohranjanju elektrarne Završnica kot pomembnega spomenika slovenske tehniške dediščine. Avtorjev znanstveni prispevek s področja elektroenergetike pa predstavlja analiza proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah.  

Hvalnica razvoju in napredku, ki ga omogoča elektrika

Sklepni del knjige je po besedah Kokošinek pravzaprav hvalnica razvoju in napredku, ki ga je prinesla električna energija. Kot je dejala, je avtor v enem od objavljenih člankov ob izidu knjige zapisal, da je cilj tega dokumentarnega zapisa spodbuditi zavedanje o pomenu elektroenergetike kot vsakdanje življenjske potrebe.  

»Občinska knjižnica Jesenice se s to predstavitvijo in uvrstitvijo knjige v našo domoznansko zbirko pridružuje tem prizadevanjem. Knjiga je dragoceno delo s področja domoznanstva in pomemben vir za lokalno zgodovino Žirovnice. Kljub omejeni nakladi (500 izvodov) se priporočamo še za nekaj izvodov, da bo knjiga lažje našla pot do čim širšega kroga bralcev in upamo, da bo doživela še kakšen ponatis,« je dejala Kokošinek.    

Elektrarno so v stotih letih spremljale mnoge spremembe  

Kot je med drugim menil ing. Franc Legat, kulturnik in krajevni zgodovinar ter častni občan Občine Žirovnica, je dr. Papler v knjigi 100 let kranjske deželne elektrarne Završnica lepo popisal celotno kronologijo dogodkov, ki so se vrstili od projektiranja, zbiranja dovoljenj, finančnih sredstev za izvedbo investicije, itn. V knjigi je poudarjeno tudi delovanje HE Žirovnica (Završnica) v poznejšem času, ko je elektrarna doživljala številne tehnične in tehnološke spremembe. Te so se odvijale v smeri povečevanja moči in proizvodnje, zanesljivejše oskrbe z električno energijo in izboljšanja delovnih razmer. Ko so leta 1952 zagnali hidrocentralo Moste, je elektrarna Završnica še vedno spadala v sklop elektrarn, ki so bile organizacijsko povezane v elektrogospodarsko skupnost Slovenije.  

»V knjigi je lepo opisana vrsta organizacijskih sprememb in združevanj. Avtor se lepo spomni tudi domačinov, ki so celo delovno dobo delali v elektrarni. Velikokrat so podpirali društva v kraju - AMZS, lovce, planince, kulturno društvo in bili aktivni soorganizatorji pri krajevnih dogodkih. V letu 1965, ko se je elektrarna preimenovala v Savske elektrarne s sedežem v Ljubljani, avtor naniza plane in razvojne usmeritve. V nadaljevanju na simpatičen način predstavi vodje, delavce in upokojence, ki so ustvarjali energijo za nas in okolico. Zanimivo je, da večino teh ljudi tudi osebno poznamo. Za nas krajane je bila naša HE Završnica vedno zdravo, simpatično podjetje, ki je velikokrat pomagalo krajanom s svojo strojno opremo. Vodje in delavci so pustili svoje sledi in bili pozitivni graditelji nove občine,« je povedal ing. Legat. 

V knjigi dobro predstavljena tudi postavitev tehniškega spomenika  

Po Legatovih besedah je v knjigi še posebej dobro opisana priprava in ustvaritev tehniškega spomenika. Odločitev, da se HE Završnica ustavi in uporabi kot montažna dvorana, k sreči ni prevladala. 

»Sedanji vodja HE Moste Anton Koselj je predlagal, da se stara oprema z objektom vred ohrani kot muzejsko spomeniški objekt in je na razpolago za oglede. Temu objektu bi na tehnični poti skozi ozki prostor v Mostah lahko dodali še žago, mlin in predilnico ter vodno zajetje v Zavrhu. Upam, da nam bo nadaljevanje uspelo,« je na literarnem večeru svoje misli sklenil ing. Legat.  

Maja Zupan, direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, je na prijetnem in poučnem literarnem večeru izrazila več pohvalnih besed o razvoju deželne elektrike, odlično predstavljenem prav v knjigi 100 let kranjske deželne elektrarne Završnica. Razvoj deželne elektrike se takrat ni širil samo na tedanjo deželo Kranjsko, ampak je v poznejših letih pozitivno vplival tudi na širše območje. Odlomke iz knjige pa je interpretiral igralec Bojan Pogačnik iz Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah.

Ing. Anton Koselj, vodja HE Moste in svetnik Občine Žirovnica, je opisal niz dogodkov, ki so spremljali obeležitev stoletnice prve Kranjske deželne elektrarne Završnica, in sicer od slavnostne prireditve, dneva  odprtih vrat, filma, izdaje knjige, pa vse do literarnega večera v kulturnem hramu, Čopovi hiši v Žirovnici. Na vprašanje o načrtih za prihodnje je ing. Koselj povedal, da je v načrtu tretja faza restavriranja in obogatitev tehniškega razstavišča s tematskimi zbirkami, s tehniškega vidika pa je predvidena tudi dopolnitev žirovniške Poti kulturne in tehniške dediščine.

Literarni večer so lepo zaokrožile tudi misli dr. Draga Paplerja, povezane z njegovo vizijo o nadaljnjem delovanju na tem področju, kateremu naj bi v prihodnje namenili več pozornosti pri širitvi bralne kulture med mladimi in ohranjanja izročil tehniške dediščine, še posebej v februarju - mesecu slovenskega kulturnega praznika, ko se povezujeta kultura in tehniška dediščina. 

Miro Jakomin