Neto proizvodnja električne energije se je maja v primerjavi z aprilom močno povečala, saj znašala kar 1.299 GWh, kar pomeni, da je bila 47 odstotkov višja od aprilske. Rast proizvodnje so beležili na hidroelektrarnah, kjer so proizvedli šest odstotkov več energije od leta poprej, proizvodnja v termoelektrarnah pa se je zmanjšala za 21 odstotkov v primerjavi z lanskim majem. Termoelektrarne za svoje delovanja porabljajo fosilna goriva, zato se je njihova raba prav tako zmanjšala, skupna poraba goriv je bila tako za 30 odstotkov manjša kot pred letom dni.
Maja je po enomesečnem rednem remontu s proizvodnjo ponovno začela tudi Nuklearna elektrarna Krško. Njena proizvodnja je bila sicer devet odstotkov manjša od leta poprej, kar gre pripisati dejstvu, da je elektrarna v prvih majskih dneh pridobivala na moči in je z obratovanjem na polni moči začela šestega maja.
Več mednarodnega trgovanja, večja tudi poraba gospodarstva
Maja se je povečal tako uvoz kot izvoz električne energije. V državo smo uvozili 761 GWh, in iz nje izvozili 1.040 GWh električne energije, kar omeni, da smo uvoz povečali za dva, izvoz pa za šest odstotkov.
Podatki Statističnega urada še kažejo, da se je v primerjavi z aprilom poraba gospodinjstev zmanjšala za 8 odstotkov in je znašala 231 GWh, poraba gospodarskih subjektov pa se je povečala za odstotek in je znašala 571 GWh. Pri gospodarski rabi so prevladovale predelovalne dejavnosti, kjer so porabili 300 GWh električne energije.
Oskrba z energenti navzgor
Raba rjavega premoga in lignita ja padla za 59 odstotkov, saj se je zmanjšala tudi proizvodnja elektrike iz termoelektrarn, ki so največji porabnik teh goriv. Padla je tudi oskrba z ekstra lahkim kurilnim oljem (za 22 odstotkov), zemeljskim plinom (za 15 odstotkov) in dizelskim gorivom (za 2 odstotka). Rast porabe v primerjavi z aprilom pa so zabeležili pri drugih naftnih proizvodih (za 11 odstotkov), ter energentov: utekočinjeni plin (10 odstotkov), motorni bencin (9 odstotkov), koks (5 odstotkov), črni premog in antracit (4 odstotke), ter petrolejsko gorivo za reaktivne motorje (3 odstotke).
V primerjavi z majem 2023 pa se je močno povečala količina rabe petrolejskega goriva za reaktivne motorje, ta je zrasla za kar 53 odstotkov, raba črnega premoga in antracita je zrasla za 47 odstotkov, za šest odstotkov raba zemeljskega plina, za štiri motornega bencina, in tri odstotke dizla. Oskrba z utekočinjenim naftnim plinom pa je zrasla za odstotek. (kp)