Meddržavna komisija o podaljšanju obratovalne dobe NEK

V prostorih Nuklearne elektrarne Krško je danes potekala 10. seja Meddržavne komisije za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, ki jo je sklicala hrvaška stran.  

Obe strani dobro zastopani

Na seji so bili s hrvaške strani prisotni: minister za gospodarstvo in predsednik delegacije Ivan Vrdoljak, člani delegacije Alen Leverić, Kristina Čelić in Andreja Metelko Zgombić ter predsednik uprave HEP Perica Jukić, v. d. direktorja Sklada za financiranje razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov in iztrošenega nuklearnega goriva Nuklearne elektrarne Krško Tvrtko Brajković in ravnatelj Državnega zavoda za radiološko in nuklearno varnost Republike Hrvaške Saša Medaković in član uprave NEK Hrvoje Perharić,  

S slovenske strani pa so bili prisotni: minister za infrastrukturo in predsednik delegacije Peter Gašperšič, člani delegacije Danijel Levičar, Miran Stanko in Urška Dolinšek ter direktor Gen energije d.o.o. Martin Novšak, direktor ARAO Tomaž Žagar, direktorica Sklada NEK Darija Štraus Trunk in predsednik Uprave NEK Stanislav Rožman.  

Doseženi zelo dobri obratovalni, varnostni in drugi rezultati   

Na seji meddržavne komisije je bilo sprejeto poročilo članov Uprave NEK in sklenjeno, da so operativne določbe meddržavne pogodbe v obdobju od zadnje seje komisije izvedene odgovorno in uspešno ter da so doseženi zelo dobri obratovalni, varnostni, ekonomski in investicijski rezultati.  

Skladno s pogodbo in glede na to, da je Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost odobrila spremembe Zaključnega varnostnega poročila in Tehničnih specifikacij v zvezi s podaljšanjem obratovalne dobe NEK s 40 na 60 let, je meddržavna komisija podprla odločitev družbenikov NEK za podaljšanje obratovalne dobe NEK do leta 2043. Prav tako je komisija skladno z mednarodnimi obveznostmi in priporočili ter s ciljem trajnega zagotavljanja jedrske varnosti soglašala z izgradnjo suhega skladišča iztrošenega jedrskega goriva na lokaciji NEK – do konca obratovalne dobe –, ki ga bosta financirala družbenika NEK ter bo vključeno v stroške poslovanja elektrarne.  

Strokovne organizacije zadolžene za projektno nalogo 

Zaradi novih okoliščin, povezanih s podaljšanjem obratovanja NEK, je meddržavna komisija zadolžila strokovne organizacije, da v roku treh mesecev pripravijo predlog projektne naloge za izdelavo revizije Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in iztrošenega jedrskega goriva ter revizije Programa razgradnje NEK. Do izdelave teh programov in njunega sprejetja s strani Vlade Republike Slovenije in hrvaškega sabora vplačila v hrvaški in slovenski sklad za razgradnjo ostajajo na dosedanji ravni.  

Prav tako je bila meddržavna komisija seznanjena s poročili o stanju zbranih sredstev v obeh skladih za financiranje razgradnje NEK. Naslednjo sejo komisije pa bo sklicala slovenska stran. 

V obravnavi osnutek resolucije o nacionalnem programu  

Kot je danes sporočila Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV), je objavila predlog Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje 2016-2025. Predlog resolucije je objavljen na spletni strani Ministrstva za okolje, na strani e-demokracija in na spletni strani URSJV. Javna obravnava osnutka resolucije bo trajala do 11. septembra, zatem naj bi resolucijo sprejela vlada, končno pa še državni zbor.  

Glavni cilj omenjenega nacionalnega programa je zagotoviti varno in učinkovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RAO) in izrabljenim gorivom (IG) v Sloveniji, tako da bo v vsakem trenutku zagotovljena varnost ljudi in okolja, ob hkratnem izvajanju dolgoročne tehnološko moderne in racionalne infrastrukturne podpore uporabnikom jedrskih in sevalnih tehnologij.  

Direktiva nalaga odgovorno ravnanje z izrabljenim gorivom 

Nacionalni program je tudi podlaga za izpolnitev 11. člena Direktive Sveta 2011/70/EURATOM z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki od držav članic zahteva, da zagotovijo izvajanje svojega nacionalnega programa, ki zajema vse vrste izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v njeni pristojnosti in vse faze ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja. Področje ravnanja z RAO in IG je v tem pogledu zato naravno podrejeno nacionalnim programom, ki jih definirajo in usmerjajo uporabniki jedrskih in sevalnih tehnologij. Uporabo sevalnih in jedrskih tehnologij v modernem svetu in tudi v Sloveniji usmerjajo različne strategije in nacionalni programi, nanje pa vplivajo tudi proste tržne razmere.  

V letu 2006 je bila kot oblika nacionalnega programa sprejeta Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2006-2015 (ReNPROJG).

Resolucija za obdobje 2016–2025 v prvem delu navaja pet splošnih ciljev in deset temeljnih varnostnih načel, ki jih neposredno ali posredno že upošteva veljavna zakonodaja Republike Slovenije, v nadaljevanju pa na kratko poda analizo stanja na področju ravnanja z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. V osrednjem delu so podane strategije in programi ravnanja s posameznimi vrstami RAO in IG glede na njihov izvor.  

Ključna mejnika, ki neposredno vplivata na mejnike izvajanja NP  

Ključna mejnika, ki izhajata iz »zunanjih« strategij in programov ter neposredno vplivata na mejnike izvajanja nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, sta zaključek obratovanja in s tem proizvodnje električne energije v jedrski elektrarni Krško, ter zaključek izvajanja raziskav ter obratovanja raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II na Institutu »Jožef Stefan«. V pripravi strokovnih gradiv za pričujočo strategijo je bilo tako upoštevano, da bo jedrska elektrarna obratovala tudi po letu 2025.  

NEK ima odobren program nadzora staranja in s tem izpolnjen enega izmed pogojev za podaljšanje obratovalne dobe do leta 2043 ob uspešno zaključenem varnostnem pregledu leta 2023 in 2033. Do leta 2021 bodo v elektrarni izvedli obsežen program nadgradnje varnosti, ki bo še dodatno prispeval k njenemu varnemu obratovanju do leta 2043. Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II bo obratoval najmanj do leta 2026. (mj)