Höflerjevi dnevi so srečanje domačih in tujih strokovnjakov s področja visokonapetostne tehnike, ki ga EIMV organizira vsakih nekaj let. Kot je poudaril direktor EIMV dr. Boris Žitnik, so o tej tematiki razpravljali že pred 50 leti. Glavni cilj srečanja je še naprej ohranjati, razvijati in promovirati potrebna znanja za obravnavo in reševanje problemov visokonapetostne tehnike, v zadnjih letih pa tudi aktualne teme s področja elektroenergetike in elektrogospodarstva. Letos na inštitutu praznujejo tudi okroglo obletnico, in sicer 60 let laboratorija za visoke napetosti. Zasnoval ga je prav Edvard Höfler, ki je vodil tudi njegovo izgradnjo. Danes je laboratorij opremljen za izvajanje standardnih dialektičnih preizkusov večine visokonapetostnih elementov elektroenergetskega sistema in za raziskovalno delo. Danes se elektroenergetika sooča z velikimi spremembami, saj poteka transformacija elektroenergetskega sistema. Izzivi so veliki, prehod bo trajal leta in vsi sodelujoči bodo morali združiti moči in uporabiti vse znanje, da bomo dosegli želene cilje, je še dejal dr. Boris Žitnik.
V nadaljevanju je Ivo Kobal iz EIMV predstavil potek izgradnje in obratovanje laboratorija. Potreba po laboratoriju, kjer bi se preizkušale naprave, predvidene za v elektroenergetski sistem, se je pokazala že kmalu po ustanovitvi EIMV leta 1948. S tem bi se zagotovila kakovost, varnost in zanesljivost obratovanja. Glavni pobudnik izgradnje laboratorija je bil prav Edvard Höfler, ki je laboratorij zasnoval in vodil tudi njegovo gradnjo. Z leti je laboratorij doživel več prenov in posodobitev. Posebno hiter razvoj se je odvijal na področju merilne tehnike, z novimi instrumenti pa so se uvajale tudi nove metode, ki so v zadnjem času tudi informacijsko podprte. Laboratorij predstavljajo tudi širši javnosti, predvsem mladim, s čimer želijo širiti tehniška znanja.
Udeleženci so lahko prisluhnili tudi Simonu Podkoritniku, ki je spregovoril o prednostih in izkušnjah pri uporabi mobilnega resonančnega sistema EIMV za preizkušanje visokonapetostne opreme na terenu. Zaradi transformacije električnega omrežja se povečuje število novih tehnološko naprednejših naprav, vse večje pa so tudi potrebe po preizkušanju za določitev pripravljenosti naprav za dolgoročno obratovanje ob čim manjši časovni in finančni participaciji. Kako v praksi poteka preizkušanje naprav in uporabnost tega sistema, je orisal na primeru GIS stikališča, transformatorja in kabelskega sistema.
Nenad Uzelac, ki predseduje študijskemu odboru CIGRE A3 za opremo T&D in pododboru IEEE, je predstavil njihovo delo, inovacije in trende za opremo T%D, ki temeljijo na njihovih izkušnjah. Ker je energetska transformacija nujna, morajo zagotoviti, da bo tudi omrežje v prihodnosti zanesljivo, vse to pa vpliva na opremo, pri tem pa se srečujejo s tehničnimi, okoljskimi in podnebnimi izzivi.
V nadaljevanju je o aktualnih obratovalnih izzivih v elektroenergetskem sistemu spregovoril direktor področja za obratovanje v Elesu dr. Jurij Klančnik. Po njegovih besedah trenutne razmere v elektroenergetskem sistemu v Sloveniji zaradi energetske krize in s tem skokovito rastjo cen električne energije na trgu, niso kritične. Vendar analize zadostnosti, ki jih je naredil ENTSO-E kljub vsemu kažejo povečano tveganje za nastop pomanjkanja ponudbe električne energije, kar bi lahko privedlo do težav pri zagotavljanju zadostnih količin električne energije tudi za odjemalce v Sloveniji. Vse to je odvisno od razmer v prihajajočih mesecih, odvisnosti od uvoza in kriznih ukrepov.
Leto 2050 je tik pred vrati
Zaradi opuščanja premoga je energetska industrija pred največjimi spremembami do sedaj, saj je treba decentralizirati proizvodnjo električne energije in preiti na OVE, kar predstavlja veliko težavo za omrežje, ki ni bilo zasnovano za to. Poleg tega so OVE večinoma nameščeni daleč od središč porabe, zato je potrebna nova infrastruktura. Upravljalci prenosnih omrežij se zato srečujejo z velikimi izzivi, vprašanje je le, koliko so pripravljeni nanje, je dejal Wolfgang Troppauer.
Pregled izzivov trajnostnega razvoja v raziskovalnem delu Fakultete za elektrotehniko univerze West Bohemia ter njihove razvojne projekte je predstavil Pavel Trnka. O dilemi o širitvi in zmanjševanju odtisa CO2 v energetskem prenosnem omrežju je spregovoril Frank Richter iz prenosnega podjetja Hertz 50. Prav tako kot predhodnik je opozoril, da je pred upravljalci prenosnih omrežij zelo zahtevno obdobje, saj ga je treba zaradi energetske tranzicije treba temeljito preoblikovati, kar ima za posledico hitro množično dodajanje električne opreme. Pri tem pa mora samo prenosno omrežje delovati kot CO2 nevtralno.
Matija Simon iz EIMV je udeležencem spregovoril o pozitivnih in negativnih plateh uporabe jedrske energije, ki v Sloveniji predstavlja tretjino proizvedene električne energije, in je kot taka nepogrešljiv vir. A, ko se omenja jedrska energija, ne moremo mimo misli na morebitno jedrsko nesrečo, pri katerih sicer ni velikega števila žrtev med prebivalstvom, je pa toliko večji vpliv na degradirano okolje. Medtem je največji pozitivni element jedrske energije poceni in zanesljiva elektrika, kot protiutež pa ostaja še vedno draga investicija v eno elektrarno. Poudaril je, da je prihodnost jedrske energije v novih generacijah jedrskih elektrarn, ki omogočajo čim večjo pasivno varnost in še zmanjšajo možnost nenadzorovanega izpusta v okolje.