Evropska komisija je danes predstavila predlog za ratifikacijo pariškega podnebnega sporazuma v imenu EU.
Predlog je predstavila le nekaj tednov po tem, ko so EU in 174 držav podpisale prelomni sporazum v New Yorku. O predlogu bodo sedaj odločali Evropski parlament in države članice EU. Vzporedno z EU morajo države članice EU ratificirati pariški sporazum tudi posamično, v skladu s svojimi zakonodajnimi postopki. Pariški sporazum bo začel veljati 30 dni zatem, ko ga bo ratificiralo najmanj 55 držav, ki skupaj ustvarijo vsaj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov.
V skladu s podnebnim in energetskim okvirom 2030, ki so ga sprejeli voditelji EU oktobra 2014, namerava Komisija v naslednjih mesecih predlagati cilje posameznih držav EU za zmanjšanje emisij v sektorjih, ki jih sistem trgovanja z emisijami ne zajema, kot so promet, kmetijstvo in stavbe. Komisija bo prav tako predlagala vključitev uporabe zemljišč in sporočilo o nizkoogljični mobilnosti v okvir 2030. Z načrtovanimi predlogi in spremembo sistema trgovanja z emisijami bo izpolnila še preostale zaveze EU v sklopu pariškega sporazuma.
Kot je znano, sporazum zastavlja ambiciozen, a nujen načrt na poti v trajnosten razvoj in nizkoogljično družbo. Je univerzalen, dolgoročen, pravno zavezujoč, uravnotežen in pošten dokument. Prvič v zgodovini vključuje vse države pogodbenice Konvencije o spremembi podnebja, vse toplogredne pline in praktično vse sektorje. Pariški sporazum je ambiciozen, saj vsebuje dolgoročen cilj omejitve globalnega povečanja temperature pod 2 stopinji Celzija in aktivna prizadevanja za omejitev pod 1,5 stopinje Celzija. Neto ničelni izpusti toplogrednih plinov naj bi bili doseženi v drugi polovici tega stoletja, ko naj bi opustili rabo fosilnih goriv in energijo pridobivali iz obnovljivih virov energije. Prav tako pa je dogovor tudi pošten, saj vsebuje določila glede pomoči za najbolj ranljive in najmanj razvite države sveta s ciljem mobilizacije 100 milijard ameriških dolarjev letno do leta 2020 s strani razvitih držav.