Napovedan pregled pripravljenosti na jedrsko nesrečo

Vlada je na včerajšnji seji podprla pobudo za mednarodni pregled pripravljenosti in odziva v primeru izrednega dogodka v Sloveniji na radiološkem in jedrskem področju, ki ga bodo opravili strokovnjaki Mednarodne agencije za atomsko energijo.
Mednarodna agencija za atomsko energijo (MAAE) namreč ponuja državam članicam različne oblike pomoči. Ena od teh je pregled in ocena pripravljenosti na izredni dogodek, ki bi se zgodil v Sloveniji ali v tujini na radiološkem ali jedrskem področju, kar je znano kot misija EPREV. Namen misije EPREV je objektiven in sistematičen pregled pripravljenosti na ukrepanje vseh deležnikov v državi v primeru izrednega dogodka. Misijo EPREV mora država članica povabiti. To ni inšpekcija, temveč storitev, pri kateri se izvede pregled glede na mednarodne standarde in zahteve. Izpolnjevanje teh zahtev omogoča boljšo pripravljenost in odziv ter tudi večjo usklajenost med državami. 
Člani mednarodne misije EPREV naj bi tako v času obiska, ki je predviden v drugi polovici leta 2017, celovito pregledali našo pripravljenost v primeru jedrske nesreče ali kakšnega radiološkega dogodka (izgubljeni ali ukradeni viri,  prometne nesreče z viri, obsevanja, in podobno.) Pregledovalci bodo med drugim tudi preverili, če so vloge in odgovornosti nacionalnih organizacij jasno določene in, če sta obseg in kakovost infrastrukture ustrezna. Prav tako bodo preverili organizacijo posameznih institucij za ukrepanje ob izrednem dogodku, obveščanje prebivalstva o zaščitnih ukrepih, načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, varovanje interventnih delavcev in izvajanje medicinskih ukrepov. Na področju pripravljenosti se pregleduje tudi usposabljanje, izvajanje urjenj in vaj.
Misija bo pregledala tudi sposobnost odziva na lokalni ravni in pri imetnikih dovoljenj, in sicer, kako zagotavljajo hitro in učinkovito prepoznavanje začetka izrednega dogodka in odzivanje ob jedrskih in radioloških nesrečah, vključno z razpoložljivostjo regijskih, občinskih in obratnih načrtov ukrepanja. Zanimal pa jih bo tudi odziv prvih posredovalcev ter pripravljenosti zdravstva, obveščanje javnosti in ukrepanje ob širjenju nepreverjenih in lažnih informacij. (bj)