Kritičen datum je bil včerajšnji 29. julij, po izračunih navedene organizacije pa človeštvo ta hip naravne vire izrablja 1,75-krat hitreje, kot so se ti sposobni obnavljati. Še posebej skrb zbujajoč je podatek, da se datum, ko dosegamo ta neslavni rezultat, že vrsto let pomika nazaj, v zadnjih dvajsetih letih pa naj bi vire na letni ravni izrabili že dva meseca prej.
Okoljski odtis sicer merimo v globalnih hektarjih (gha). Na Zemlji je 12,2 milijard hektarjev produktivnih površin (to so travniki, pašniki, obdelovalne površine, ribolovna območja). To pomeni, da ima vsak prebivalec našega planeta približno 1,7 hektarja rodovitne površine za zadovoljevanje svojih potreb po naravnih virih. Če prebivalci neke države denimo porabijo 6,8 gha na osebo (kar je več kot 9 nogometnih igrišč), to pomeni, da sta njihova potreba po naravnih virih in proizvodnja odpadkov 4-krat višji od obnovitvenih zmogljivosti našega planeta. Kot rečeno, bi po zadnjih izračunih v globalnem povprečju za vzdrževanje današnjega življenjskega stila potrebovali že kar 1,75 planeta Zemlja.
Kot pravijo v Global Footprint Network, se posledice našega neustreznega ravnanja v naravi odražajo v krčenju gozdov, erozijah zemlje, zmanjševanju biotske raznovrstnosti ter naraščanju izpustov toplogrednih plinov, vse skupaj pa ima zelo negativne posledice za prihodnost planeta. Zanimivi so tudi podatki o izrabi naravnih virov na ravni posameznih držav, pri čemer sta denimo Luksenburg in Katar razpoložljive vire izrabila že februarja, Slovenija in Irska 27. aprila, Indonezijci pa naj bi kritičen datum dosegli šele 18. decembra. Precej zgovorni so tudi podatki o tem, koliko površine bi potrebovale posamezne države, da bi v celoti pokrile potrebe svojih prebivalcev. Na vrhu te lestvice je Japonska s skoraj 8-krat večjo površino od sedanje (količnik 7,7), sledijo ji Italija (4,7), Švica (4,6), Velika Britanija (4) in Kitajska (3,8).