Iz prenosnega omrežja je bilo v prvih desetih letošnjih mesecih prevzetih 10,1 TWh električne energije, kar je bilo za 2,4 odstotka manj kot lani.
Visoke cene energije in posledično zmanjševanje proizvodnje ter uvedba varčevalnih ukrepov so se letos odrazile tudi v manjšem povpraševanju po električni energiji, pri čemer je bilo v prvih desetih letošnjih mesecih iz prenosnega omrežja prevzetih 10 milijard 129,4 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 2,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani in tudi za skoraj 5 odstotkov manj od prvotnih bilančnih napovedi. Odstopanja so bila še posebej opazna pri neposrednih odjemalcih, ki so tudi največji posamični porabniki, in sicer so ti od začetka leta do konca oktobra prevzeli »le« milijardo 73,4 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za dobrih 11 odstotkov manj kot v istem času lani in tudi za 26,5 odstotka manj od prvotnih bilančnih napovedi.
Prvič po daljšem obdobju je bilo zaznati tudi manjše povpraševanje s strani distribucijskih podjetij, ki so iz prenosnega omrežja v navedenem obdobju prevzela 8 milijard 790,2 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 0,8 odstotka manj kot lani in tudi za odstotek manj od bilančnih pričakovanj. Manjši od lanskega je bil tudi odjem ČHE Avče, ki ej za potrebe črpanja v prvih desetih letošnjih mesecih prevzela 265,9 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma za 14,4 odstotka manj kot lani in tudi za 12,5 odstotka manj, kot je bilo sprva načrtovano z letošnjo elektroenergetsko bilanco.