OVE tudi v tretjem četrtletju pred drugimi energenti

Analiza proizvodnje električne energije v tretjem letošnjem četrtletju v evropskih državah, ki jo redno pripravljajo strokovnjaki specializirane družbe za analize v energetiki EnAppSys, je pokazala, da gre zasluge izjemnim proizvodnim rezultatom obnovljivih virov pripisati predvsem dobrim proizvodnim rezultatom vetrnih elektrarn, ki so k skupnemu izkupičku prispevale 95,5 TWh in ugodni hidrologiji, ki je omogočila visoko proizvodnjo evropskih hidroelektrarn v višini kar 105,3 TWh. Navedena vira sta bila hkrati zaslužna tudi za skoraj 80 odstotkov vse proizvedene energije iz obnovljivih virov in sta veliko prispevala k temu, da so obnovljivi viri že šesto četrtletje zapored največji vir za proizvodnjo električne energije. 
Izraženo v odstotkih, v tretjem letošnjem četrtletju so OVE v skupni proizvodnji električne energije v EU imeli 40,3-odstotni, jedrska energija 24,4-odstotni in fosilni viri 35,2-odstotni delež. Ob vse večjem deležu obnovljivih virov je opaziti zmanjševanje proizvodnje električne energije iz elektrarn na fosilna goriva, pri čemer se je ta v tretjem letošnjem četrtletju zmanjšala za dodatne 4 odstotke.
Ob koncu tretjega četrtletja je sicer bilo zaznati pozitivne premike tudi na področju odjema, saj se je ta po občutnem padcu po prvem četrtletju oziroma ustavitvi gospodarstva in storitev zaradi koronakrize, po ponovnem zagonu industrije v tretjem četrtletju približal lanskemu primerljivemu odjemu. Ob tem pa je bilo zaznati tudi precejšnje razlike med državami in tudi določene premike v trgovanju. Tako je denimo Francija avgusta prvič po novembru 2017 za pokritje vseh potreb bila prisiljena uvoziti manjše količine električne energije, na drugi strani pa sta Norveška in Španija z najnižjim potrebnim uvozom po avgustu 2015 bili celo neto izvoznici električne energije.