Po sedmih letih razmejitev med SODO in distributerji še vedno nerešena

Pri  urejanju dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja  električne energije računsko sodišče ugotavlja, da je težava nastala s prenosom gospodarske javne infrastrukture v last petim elektrodistribucijskim podjetjem v letu 2001, ki so bila delno lastninjena, kar onemogoča neposredno podelitev koncesije tem podjetjem. V letu 2007 je bila z namenom obiti določbe evropskih predpisov, ki dovoljujejo neposredno podelitev koncesije le družbam v stoodstotni javni lasti, ustanovljena družba SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja, kot uradni izvajalec te dejavnosti za celotno Slovenijo.

SODO je najel infrastrukturo od petih distributerjev in jim jo dal nazaj v upravljanje, kar pa ovira delo Agencije za energijo kot regulatorja, ki nadzira izvajalca gospodarske javne službe, ne pa njegovih podizvajalcev. Zato da bi SODO začel tudi v praksi izvajati vsaj del svojih nalog, razvija informacijske sisteme, krepi kadrovske vire in podobno,  kar povzroča dodatne stroške uporabnikom storitev in težave zaradi deljenega lastništva infrastrukture.

Računsko sodišče je že v prvi reviziji opozarjalo, da takšen sistem ni smotrn, saj se je treba odločiti, ali bomo imeli pet distributerjev in je treba zagotoviti stoodstotno javno  lastništvo v teh podjetjih ali pa SODO in je treba izvesti prenos infrastrukture v last države ali vsaj SODO. Ohranjanje dvojnosti obstoječega stanja pa je možnost, ki povzroča najvišje stroške.

Čeprav je računsko sodišče že pri izvajanju prve revizije zagotavljanja izvajanja te gospodarske javne službe razumelo postavitev roka končne izvedbe ukrepov do leta 2020 v omejitvi pritiska zasebnih lastnikov na ceno delnic distribucijskih podjetij, pa se načrtovani ukrepi za ureditev izvajanja te gospodarske javne službe niso izvedli niti v prvih predvidenih korakih. Tudi po drugi izvedeni reviziji pa še vedno ni jasne odločitve o tem, kakšen sistem namerava razvijati država v prihodnje. Zato računsko sodišče meni, da je treba odločitev o ustrezni poti sprejeti čim prej in odpraviti podvajanje sistemov, ki povzroča le dodatne stroške. Iz poročila tako izhaja, da odločanje o rešitvi te situacije tako poteka že najmanj sedem let.

Sodišče ponovno opozorilo na neuresničevanje predvidenih ukrepov 

Ker je računsko sodišče podobne težave pri odločanju in izvajanju ukrepov zagotavljanja gospodarskih javnih služb zaznalo tudi v drugih revizijah s tega področja, so v porevizijskem poročilu opomnili na nekatere napovedane ukrepe, ki do danes še niso bili izvedeni ali pa njihova izvedba v praksi povzroča nejasnosti oziroma težave. In sicer je v reviziji smotrnosti poslovanja vlade pri ureditvi razmerij pri infrastrukturi za izvajanje gospodarskih javnih služb vlada v porevizijskem postopku navedla, da bo do konca leta 2012 pripravila nov Zakon o gospodarskih javnih službah ter pripravila povsem nov Zakon o gospodarski javni infrastrukturi ter z njima opredelila vsa razmerja, povezana z gospodarsko javno infrastrukturo za izvajanje gospodarskih javnih služb (lastništvo, postopek najema in financiranja infrastrukture, roke in višino  plačevanja najemnine, namenskost porabe najemnine, služnosti in podobno). Kot opozarja računsko sodišče, se priprava teh dveh zakonov ni še niti začela.

Opomnili pa so tudi na to, da so v reviziji smotrnosti izbire lokacije odlagališča  nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov opozarjali, da je določitev upravičencev do odškodnine v znesku 86 milijonov evrov za odlagališče NSRAO v podzakonskem aktu določena v nasprotju z zakonom. Ministrstvo za okolje in prostor je v porevizijskem postopku navedlo, da bo do konca leta 2012 izdana nova Uredba o merilih za določitev višine nadomestil zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta, s katero bo določeno, da bo sklad izplačeval nadomestilo za omejeno rabo prostora le enkrat, poleg tega pa bo zaradi bližine sosednjega jedrskega objekta nadomestilo ustrezno manjše. Kot opozarja računsko sodišče, uredba še vedno ni bila spremenjena, neupravičene odškodnine pa se še izplačujejo.

V porevizijskem poročilu računsko sodišče vlado poziva, naj ponovno prouči vsaj opisane neizvedene ukrepe iz že izdanih revizijskih poročil s področja izvajanja gospodarskih javnih služb in zagotovi njihovo izvedbo ter računsko sodišče obvesti o sprejetih načrtih aktivnosti za ureditev navedenih področij.Ob tem predlaga, da se priprava predpisov na sistemski ravni vključi v Normativni program dela vlade za spremembo zakonodaje v letu 2015. Ker pa je eden pomembnejših vzrokov za neizvedbo teh ukrepov odsotnost sprejemanja pomembnejših odločitev in dosedanja nepripravljenost vlad na večje spremembe sistemov izvajanja gospodarskih javnih služb,  računsko sodišče predlaga vladi,  da sprejme ukrepe za povečanje odgovornosti javnih uslužbencev za izvajanje  njihovih nalog ter ob pripravi novega  zakona o gospodarskih javnih službah razmisli o strategiji nadaljnjega izvajanja gospodarskih javnih služb. (pb)