Člani Podnebnega sveta so 9. sejo namenili razpravi o aktivnostih povezanih s projektom JEK 2, pri čemer so vladni predstavniki uvodoma predstavili poglede glede nadaljnje uporabe jedrske energije v Sloveniji. Kot je bilo poudarjeno, sta razvoj jedrskega programa in pospešitve projekta JEK2 strateška prioriteta vlade, med ključnimi podlagami za nadaljnji razvoj pa je bila izpostavljena Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije, ki je bila sprejeta maja letos. Strateško podlago za projekt med drugim nudita tudi Prostorska strategija ter Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, Slovenija pa je prav tako pristopila k deklaraciji za potrojitev jedrskih zmogljivosti v okviru COP28. Nadaljevanje zagotavljanja oskrbe z jedrsko energijo so po besedah govorcev na prvem mestu spodbudile tudi 40-letne pozitivne izkušnje z NEK, hkrati pa tudi manjši prispevek jedrske energije k emisijam toplogrednih plinov.
Razpravljavci so se v nadaljevanju osredotočili na dejstvo, da je eden izmed glavnih izzivov razogljičenja opustitev premoga, za to pa bomo morali zagotoviti raznoliko in razpršeno mešanico virov energije, ki ne bi smela predstavljati tveganj niti z vidika zanesljivosti oskrbe z energijo, zagotavljanja znanja in kadrov niti z vidika financiranja. Že v okviru zadnje posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) sta bila pripravljena dva scenarija do leta 2030 s pogledom do 2050, prvi z in drugi brez nadaljnje rabe jedrske energije, ki sta bila tudi stroškovno ovrednotena in sta v tem smislu primerljiva. Skrb članov Podnebnega sveta, ki so jo delili s predstavniki vlade, je bila povezana predvsem s konkurenčnostjo cene jedrske energije ter stroškom in koristim projekta JEK2 za družbo. Javnofinančni vidik je po mnenju članov namreč podcenjen in v javnosti premalo izpostavljen, da bi se ta lahko zavedala vseh posledic projekta.
Na seji je bilo izraženo vsestransko strinjanje, da je potrebno krepiti sodelovanje med deležniki projekta JEK2, kamor med drugim sodi redno seznanjanje s statusom projekta, razprava o referendumu ter zlasti širša analiza ekonomike projekta. Posvetovalni referendum, ki je načrtovan v drugi polovici letošnjega leta, se namreč v veliki meri nanaša na sam projekt JEK2, ne zgolj na rabo jedrske energije v Sloveniji.
Člani Podnebnega sveta so izrazili tudi potrebo, da država poskrbi za možnost dostopa do verodostojnih podatkov o projektu JEK2, ki jih državljani potrebujemo za odločanje na prihajajočem referendumu, in sicer v okviru neodvisnega državnega spletnega portala, saj so informacije trenutno na voljo zgolj na spletnih straneh investitorja.
Podnebni svet je sicer neodvisno znanstveno posvetovalno telo za podnebno politiko in pripravlja strokovna mnenja in priporočila vladi o uveljavljenih in predlaganih ukrepih podnebne politike ter o njihovi skladnosti z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in pravnim redom EU s področja podnebnih sprememb.