Energetika

Proces digitalizacije se mora nadaljevati še intenzivneje

V organizaciji slovenskega združenja CIGRE-CIRED poteka celodnevna delavnica o vplivu digitalizacije na energetsko tranzicijo. Da bi udeleženci spoznali, ali smo digitalno pripravljeni na energetsko tranzicijo, kakšna bo prihodnost digitalizacije energetskega sektorja v Sloveniji in kakšne so trenutne prakse, so organizatorji pripravili bogat program. 

Proces digitalizacije se mora nadaljevati še intenzivneje

Energetska tranzicija s sabo prinaša potrebo po obdelavah in obvladovanju ogromnih količin podatkov. Napredki v digitalnih tehnologijah in vse večja cenovna dostopnost le teh omogočajo, da podatke o delovanju energetskih sistemov zberemo, obdelamo in prikažemo hitreje, ceneje in bolj učinkovito kot kadarkoli prej. Dandanes se v elektroenergetiki zbere, shrani in obdela tudi do 20-krat več podatkov, kot se jih je pred desetimi leti, pri tem pa se večina podatkov ustvari in obdela digitalno.
Ključna kompetenca elektroenergetskih podjetij v prihodnosti bo zmožnost, da iz masovno zbranih podatkov pridobijo rezultate, ki jih bodo uporabili kot osnovo za izvajanje strateških odločitev. Le na podlagi teh bodo nastale dobre prakse, ki dejansko omogočajo izvedbo učinkovite energetske tranzicije. Zato srečanje prinaša dragocen vpogled v delovanje vseh slovenskih akterjev na področju energetike o tem, kaj je že bilo narejenega in kakšni izzivi jih še čakajo.  

V uvodnem nagovoru je predsednik združenja CIGRE-CIRED mag. Marko Hrast poudaril, da se v energetiki z digitalizacijo srečujemo že dolgo časa, zato je treba najprej opredeliti, kaj vse pojem digitalizacije obsega, s čim se srečujejo in kaj jih čaka v prihodnjih letih. Danes lahko že pokažejo nekatere konkretne rezultate dela tako v privatnem sektorju energetike kot na omrežnem in proizvodnem delu. Pomembno je, da veliko količino podatkov, ki jo obdelujejo in uporabljajo, znajo obdelati in imajo algoritme, ki bodo iz teh podatkov dali usmeritve in jim omogočali prave odločitve, da bodo v prihodnje še bolj učinkoviti. 

V nadaljevanju je minister za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Igor Papič, ki prihaja iz elektroenergetske stroke, kot izvrsten primer izpostavil pravkar zaključen japonsko-slovenski projekt NEDO ter orisal njegovo pot od samega začetka. V Sloveniji smo še pred tem projektom začeli pripravljati program vpeljave pametnih omrežij v slovensko elektroenergetsko omrežje, v okviru katerega so pripravili tudi program demonstracijskih projektov v slovenskem omrežju. Tega so predstavili tudi japonski agenciji NEDO, ki je želela vlagati v projekte v slovenski energetiki. Agencija se je odločila za sodelovanje v projektu na področju pametnih omrežij, ki pa tedaj še ni imel podpore slovenske vlade. Kot je poudaril, projekta  brez podpore vodstva družbe ELES niti ne bi bilo. Tedaj se je šele začelo govoriti o digitalizaciji elektroenergetskega sistema. Področje digitalizacije se zelo hitro razvija, zato je opozoril, da kasneje, kot bomo uvajali določene tehnologije, več priložnosti bomo izpustili, predvsem tudi za slovensko industrijo in elektrogospodarstvo. Ob tem je spomnil na vodikove tehnologije, ki so še drage, lotimo pa se lahko demonstracijskih projektov in testiranje teh tehnologij. Izpostavil je tudi načrt za postavitev 1 GW sončnih elektrarn do leta 2025 na močnih točkah za priklop v prenosno omrežje. Za tovrstne investicije se je tudi že izkazal velik interes vlagateljev. Po njegovih besedah moramo v zelenem prehodu poskrbeti, da bosta od tega imela koristi tako slovensko elektrogospodarstvo kot slovenska industrija. Finančna sredstva so na voljo, zato s tovrstnimi demonstracijskimi projekti nameravajo nadaljevati, se pa pojavlja drug problem, in sicer pomanjkanje ustreznih kadrov za vse načrte in nove inovacijske projekte. Kot je sklenil, ne smemo ocenjevati prihodnosti z današnjim znanjem in današnjim razumevanjem problema. Iskati moramo ravnovesje med tem, kar imamo danes in se zavedati novih tehnologij, ki prihajajo.       

Udeleženci so se v strokovnem delu srečanja podrobneje dotaknili marsikaterega področja same digitalizacije. V poznih popoldanskih urah pa bodo srečanje sklenili z okroglo mizo o vlogi upravljanja podatkov v digitalni transformaciji energetike, na kateri bodo svoje poglede predstavili mag. Boris Kupec (Elektro Celje, GIZ DEE), dr. Uroš Kerin (ELES), dr. Rok Lacko (GEN-I), dr. Matevž Pesek (Fakulteta za računalništvo in informatiko), Tadej Šinkovec (Elektro Ljubljana) ter Rastko Kadijević (podjetje Troia).

Polona Bahun
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.