Vlada je na današnji seji na poslansko vprašanje glede razglasitve podnebne krize v Sloveniji odgovorila, da se močno zaveda pomembnosti in resnosti podnebnih sprememb ter jih tudi aktivno naslavlja in obravnava, tako v okviru posameznih ministrstev, kot posameznih resorjev in vlade kot celote. Prav zaradi resnosti in kompleksne prepletenosti ukrepov različnih sektorjev, ki naslavljajo ta svetovni problem, vlada meni, da se noben predlog, ki se nanaša na podnebne spremembe, torej niti razglasitev podnebne krize, ne sme izogniti strateškemu premisleku in širokemu konsenzu. Ministrstvo za okolje in prostor je v predlog novega Zakona o podnebni politiki Slovenije (ZPoP) v zadnji različici že vključila termin »podnebna kriza«. Ta izraz je opredeljen kot »stanje, ko antropogene spremembe povzročajo takšne negativne posledice, da bi brez takojšnjega in aktivnega ukrepanja nastala nepopravljiva škoda za okolje in družbo«.
Vlada tako meni, da se lahko podnebna kriza razglasi šele po sprejetju Zakona o podnebni politiki Slovenije, ko bo jasno izražena volja Državnega zbora Republike Slovenije in sprejet zavezujoč cilj ogljične nevtralnosti. Zgolj razglasitev brez jasne politične podpore konkretnim zavezam ima lahko nasprotne učinke od želenih. Vlada prav tako pojasnjuje, da so v pripravi številni dokumenti, ki bodo začrtali načrte Republike Slovenije za spopadanje s podnebnimi spremembami, vključno z Okvirjem dolgoročne podnebne politike, Nacionalno energetskim in podnebnim načrtom, Dolgoročno podnebno strategijo, ter Energetskim konceptom Slovenije. Prav tako se pripravlja celoviti strateški projekt razogličenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo, ki je načrtovan v sodelovanju z nekaterimi evropskimi institucijami. (bj)