S posodobitvijo in dograditvijo sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja je mogoče prihraniti precej energije.
Te priložnosti naj bi raziskali tudi v okviru mednarodnega projekta Reheateast, v katerem poleg Slovenije oziroma Inštituta Jožef Stefan, sodeluje še deset partnerjev iz Bolgarije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Romunije in Slovaške. Glavni cilji projekta so obvladovanje finančnih in okoljskih izzivov v sistemih daljinskega ogrevanja vzhodne regije Podonavja, podpora ukrepom za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, izboljšanje energetske učinkovitosti ter povečanje uporabe obnovljivih virov energije in odvečne toplote. Projekt, ki poteka v okviru programa Interreg Danube Region in bo trajal 30 mesecev, je bil sicer zagnan v začetku lanskega leta. Poglobljena analiza stanja glede velikosti sistemov, gostote priključkov, energetske učinkovitosti ter institucionalne in zakonodajne podpore, pa je pokazala na veliko raznolikost med posameznimi državami.
Za Slovenijo zančilni mikro in majhni sistemi daljinskega ogrevanja
V Sloveniji deluje nekaj več kot 120 sistemov daljinskega ogrevanja, pri čemer jih več kot 80 odstotkov spada med mikro in majhne sisteme (do 10 MW nazivne moči). Primerljive strukture sistemov najdemo na Hrvaškem in Slovaškem, medtem ko v drugih državah regije prevladujejo precej večji, pogosto centralizirani sistemi. Delež stanovanj, priključenih na sisteme daljinskega ogrevanja, v Sloveniji znaša okoli 17 odstotkov, kar je med nižjimi v regiji, prav tako pa je med najnižjimi tudi gostota priključkov. Mednarodna primerjava je še pokazala, da so toplotne izgube v slovenskih omrežjih zmerne v primerjavi z regijskim povprečjem, ter, da je poraba toplote na stanovanje v Sloveniji sicer med najnižjimi v regiji (približno 4 MWh/leto), pri čemer pa zastarela infrastruktura še vedno povzroča neučinkovitosti.
Poudarek projekta Reheateast na konkretnih pobudah
Ena izmed ključnih pobud projekta je kampanja »Več kot 10 pod 100« katere cilj je zmanjšati letno porabo toplote v večstanovanjskih stavbah z več kot 10 stanovanjskimi enotami pod 100 kWh/m², kar bo bistveno prispevalo k večji energetski učinkovitosti in nižjim stroškom za končne uporabnike. »Za Slovenijo, zlasti na urbanih območjih, je ključno posodobljati sisteme daljinskega ogrevanja in zmanjšati njihov ogljični odtis, saj ti še vedno v veliki meri temeljijo na fosilnih gorivih. Prednostna naloga je prehod na nizkotemperaturne sisteme četrte generacije, ki temeljijo na obnovljivih virih energije in odvečni toploti, ob tem pa je nujno okrepiti tudi lokalno energetsko načrtovanje.« poudarja mag. Jure Čižman z Instituta Jožef Stefan.