Dravske elektrarne so se vedno zavzemale za odprt in argumentiran dialog.
V preteklih dneh smo v medijih zasledili več člankov, v katerih nasprotniki izgradnje hidroelektrarn na reki Muri javnostim navajajo pol-resnične oziroma zavajajoče podatke, zato menimo, da je treba predstaviti tudi drugo plat zgodbe.
V okviru postopka priprave Državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Hrastje Mota so Dravske elektrarne Maribor konec preteklega leta Ministrstvu za okolje in prostor oddale izdelano Študijo variant in Okoljsko poročilo. Izdelavo omenjenih dokumentov je družbi Dravske elektrarne Maribor na osnovi podeljene koncesije za energetsko izrabo reke Mure ter na podlagi sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta iz leta 2011 in v skladu z zakonodajo naložilo Ministrstvo za okolje in prostor.
Strokovne podlage, ki so bile osnova za pripravo Študije variant in Okoljskega poročila ter presoje sprejemljivosti vplivov hidroelektrarne na varovana območja, so pokazale, da je objekt hidroelektrarne Hrastje Mota v prvem koraku z omilitvenimi ukrepi nesprejemljiv; v nadaljevanju postopka okoljske sprejemljivosti, v skladu z zakonom in Direktivami Evropske Unije, z izvedbo nadomestnih habitatov in izravnalnih ukrepov , pa postane sprejemljiv.
Izvedljivost izravnalnih ukrepov se potrdi v postopku, ki se imenuje prevlada javne koristi proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije nad koristjo doseganja dobrega stanja voda (vodna direktiva 4.7) in javno koristjo ohranjanja narave (habitatna direktiva 6.4). Omenjeni postopki so za vse takšne primere v Evropski Uniji v veljavi od leta 2014. Umestitev hidroelektrarne v prostor bo izvedena, če se na ustrezni ravni potrdi potreba po hidroelektrarni in s tem nadaljuje postopek sprejemljivosti le-te v Naturi 2000. Vplivi izgradnje – omilitveni in izravnalni ukrepi – se v postopku prevlade javnega interesa obravnavajo na podlagi povezave med sprejetimi zavezami Slovenije glede OVE in sprejetimi zavezami o varovanja narave v Evropski Uniji.
Cilj umestitve hidroelektrarne Hrastje Mota v okolje in prostor po omenjenem postopku je pokazati in dokazati, da Slovenija spoštuje usmeritve Evropske Unije, tako na področju zavez glede zagotavljanja obnovljivih virov energije kot tudi na področju varstva narave v tistem obsegu, ki je še sprejemljiv za varovano okolje območja reke Mure. Že od leta 2010 Dravske elektrarne Maribor predlagajo do dve novi hidroelektrarni na reki Muri – ne osem hidroelektrarn, kot je navedeno v koncesiji – ki bosta lahko izvedeni le ob upoštevanju trajnostne povezanosti energetike z naravo in družbenim okoljem reke Mure – s čimer smo nasprotnike izgradnje večkrat seznanili (dokumenti: Študija trajnostnega razvoja in Preveritev lokacij iz vidika varstva narave so objavljeni tudi na www.pri-ms.si). Velja tudi omeniti, da so naši severni sosedje – Avstrijci – v lanskem letu izdali dve gradbeni dovoljenji za hidroelektrarni na reki Muri in v letošnjem letu z gradnjo ene tudi že začeli; ob tem, da imajo na reki Muri že 34 hidroelektrarn.
Pomurje danes, na osnovi napačnih preteklih potez, že doživlja ekološko katastrofo, ki je v celoti ne moremo več popraviti. Lahko pa s primernimi zajezitvami reke bodočim rodovom vsaj poskusimo zagotoviti pitno vodo in kmetijsko proizvodnjo. Dejstvo je, da se mora naravne vire že po izhodiščni paradigmi v Evropi izrabljati trajnostno. Trajnostni način izrabe pa ne pomeni hitrega zaslužka, ampak vzdržen in dolgoročen razvoj. Tega na reki Muri v preteklosti ni bilo in današnje stanje na področju varstvenih režimov se zato težko popravi. Predvsem pa ne z načinom nič narediti oziroma se z nobenim predlogom strinjati, ker so to še večji koraki nazaj. Hidroelektrarna, kot je na primer hidroelektrarna Hrastje Mota, je še vedno edini in najbolj trajnosten način izrabe vodnega potenciala. Vsi ostali predlogi ne obravnavajo celovitega pridobivanja in posledične porabe električne energije. Eno mlinsko kolo namreč ne more dati niti toliko energije, kot je porabi povprečna kmetija.
Ob tem naj poudarimo, da je izboljšanje stanja iz vidika biotske raznovrstnosti naloga države, ki se je le-ta loteva na različne načine. Država ima dobro zastavljene cilje, ki jih nadzoruje Evropska Unija in v duhu katerih je pripravljeno predlagano umeščanje hidroelektrarne Hrastje Mota v prostor. Ob tem sta najbolj upoštevani ravno biotska raznovrstnost ter skrb za trajnostno izrabo naravnega vira. Na žalost se mora omenjena raznovrstnost vzdrževati le na datum ob sprejemu in razglasitvi nature 2000, ne velja pa za čas, ko so se bistvene spremembe dogodile, torej v prejšnjem stoletju. Pri tem imamo v mislih regulacijo Mure, kjer se šele danes (zaradi poglabljanja in regulacije) poznajo prve posledice na biotsko raznovrstnost, med katere na primer sodi tudi izginjanje poplavnega gozda. Padajoča podtalnica je neposreden napad na pitno vodo Pomurja. Omeniti velja še kmetijsko politiko, ki je z melioracijami želela čim več plodne zemlje, danes pa, ko ni podtalnice za namakanje, so to problemi, ki pa so, kot že rečeno, nastajali v preteklosti. Zavajajoče so trditve, kako se danes stanje slabša - brez temeljitih sprememb v razmišljanju in rezov v sistem regulirane reke Mure bo stanje v prihodnje še slabše.
Hidroelektrarne bi, v primeru izgradnje, okolju Pomurja prinesle dodaten zagon v višini najmanj dveh odstotkov BDP. To pa za regijo, lokalne skupnosti in tudi posameznike, ki bodo to trajnostno in dolgoročno občutili, ni zanemarljivo. Razmere za življenje in delo lokalnega prebivalstva bi se izboljšale. Lokalno prebivalstvo bi od sinergijskih učinkov imelo koristi, ki v vseh drugih zgodbah in razlagah, razen v energetski, niso opremljene s številkami, ampak le z besedami – nemalokrat zavajajočimi.
Učinkovita raba energije je v Sloveniji na visoki ravni, saj država temeljito in učinkovito vodi ta segment. Dejstvo je, da bo učinkovita raba pomembna tudi v prihodnje, saj so prihranki, tudi ob morebitni izgradnji hidroelektrarn na Muri, nujni, kajti vsi trendi kažejo, da se bo poraba električne energije v končni porabi energije le večala. Ob tem velja poudariti, da je Slovenije neto uvoznik električne energije, ne izvoznik, kot včasih slišimo. Za svojo energetsko prihodnost bomo, ne glede na učinkovito rabo energije, morali poskrbeti sami.
Komuniciranje z javnostmi, ki ga v največji meri izvajamo sami, brez zunanjih ekip strokovnjakov, je vedno namenjeno vsem javnostim, čeprav ga nekateri hote ali nehote ne slišijo. Dejstvo je, da tako imenovani nasprotniki ne želijo dialoga z nami, kjer bi lahko oboji predstavili stališča in (po)iskali rešitve. Kot potencialni investitor smo javnostim ponudili različne predstavitve in vedno želeli odprt dialog, na katerega pa nasprotniki ne pristajajo. Morda se zavedajo, da na ta način ne bi več mogli nastopati v javnosti s populističnimi oziroma zavajajočimi izjavami, iztrganimi iz konteksta, kot velja na primer za nekorektno blatenje revije Modri Jan. Naj ob tem le omenimo, da število naročnikov – tako posameznikov, vrtcev in šol – iz številke v številko narašča (trenutna naklada je 16.500); od vzgojiteljev in učiteljev pa prejmemo nemalo pisem vzpodbude in pohval, saj revijo uporabljajo tudi kot pripomoček pri vzgoji in izobraževanju. Vse številke revije so objavljene na spletni strani www.modri-jan.si, kjer si jih lahko vsak ogleda in sam presodi, za kakšne vsebine gre. In če nasprotniki po eni strani blatijo vsebine revije, se po drugi strani celo pohvalijo s tem, »kako so si otroci lahko pridobili naziv varuh Mure, s katerim so se zavezali, da bodo varovali reko Muro in naravo okoli nje ter bodo skrbeli za dobrobit živali, rastlin in ljudi« - ali ne gre pri tem za zavajanje ciljne skupine in vplivanje na odrasle preko otrok?