Okolje

Sistem EU-ETS z vsemi prednostmi in slabostmi je lahko dober zgled sosednjim državam

Think tank Green Tank in nevladna organizacija CEE Bankwatch Network v sta pripravila spletni dogodek za novinarje na temo zaračunavanja ogljika na mejah oziroma sheme EU-ETS za države zahodnega Balkana. Z dogodkom so želeli novinarjem, ki pokrivajo to področje, pojasniti, kaj sistem pomeni za države v regiji.

Sistem EU-ETS z vsemi prednostmi in slabostmi je lahko dober zgled sosednjim državam

Dogodek je bil organiziran v okviru projekta LIFE-ETX, katerega cilj je povečanje ozaveščenosti in znanja civilne družbe in ključnih skupin deležnikov v EU in sosednjih državah glede delovanja sheme EU-ETS in oblikovanja cen ogljika ter spodbujanja sposobnost nevladnih organizacij za kampanjo za bolj ambiciozne podnebne politike. Zagotavljanje uvodnih informacij o tem, kako je EU ETS zasnovan in kako deluje, bi moralo na koncu pripomoči k opolnomočenju civilne družbe, da se vključi v proces ETS in se zavzema za učinkovit in pravičen evropski trg ogljika. 

Višji politični analitik in soustanovitelj Green Tank Nikos Mantzaris je predstavil zgodovino razvoja sistema za trgovanje z emisijami (EU-ETS), kako ta deluje ter izpostavil nekaj ključnih problemov pri oblikovanju cene ogljika.
EU-ETS je temelj podnebnih ukrepov in eno najpomembnejših orodij, ki jih ima EU za reševanje podnebne krize. Njegov cilj je zmanjšati emisije toplogrednih plinov z določanjem cen onesnaževanja (emisijski kuponi) iz sektorjev energije, industrije in letalstva. Zaradi viška emisijskih kuponov je bila v letu 2008 vzpostavljen tudi sistem rezerv, ki je državam omogočil prodajo oziroma nakup kuponov na dražbah. Poleg dodeljevanja brezplačnih kuponov, pa se pojavlja tudi težava tudi v tem, da se prihodki od prodaje emisijskih kuponov v EU ne vlagajo v podnebne ukrepe za podporo pravičnega prehoda na podnebno nevtralno družbo in gospodarstvo. 
Danes EU-ETS pokriva več kot 10.400 naprav in približno 350 letalskih prevoznikov v 27 državah članicah EU, na Islandiji, Norveškem in v Lihtenštajnu, povezan pa je tudi z obstoječim švicarskim sistemom. Skupne emisije iz naprav EU-ETS so se samo v letu 2020 zmanjšale za 11,4 odstotka, medtem ko so se emisije iz elektroenergetike in industrije zmanjšale za 41 odstotkov v primerjavi z letom 2005, ko je bil sistem vzpostavljen in je bil prvotno zastavljen cilj za leto 2030.
Vendar pa ta sistem prinaša težave in pomanjkljivosti pri njegovem izvajanju, med katerimi je najpomembnejša brezplačna dodelitev emisijskih kuponov, ki ne samo da spodkopava načelo 'onesnaževalec plača', temveč je podjetjem omogočila pridobitev približno 50 milijard evrov dobička v času okoljske krize. Sistem ima še velik potencial za izboljšave in v luči tega je Evropska komisija predlagala njegovo širitev na druge sektorje gospodarstva, kot so ladijski promet, zgradbe in cestni promet.
Danes je sistem EU-ETS z namenom povečanja cilja zmanjšanja emisij v skladu z evropskim zelenim dogovorom o zmanjšanju emisij v EU za 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, kot del zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55, v reviziji. Hkrati se številne organizacije civilne družbe in predstavniki industrije med drugim zavzemajo za povečanje podnebnih ambicij in postopno opuščanje brezplačnih emisijskih kuponov, ki so na voljo industriji do leta 2030, saj je po njihovem mnenju dodeljevanje brezplačnih emisijskih kuponov v času podnebne krize nevzdržno in neetično. Prav primer EU-ETS in pridobljene izkušnje pri izvajanju tega sistema, lahko predstavljajo zgled sosednjim državam pri uvajanju svojih mehanizmov omejitev in trgovanja z ogljikom.

Eden od ključnih elementov svežnja EU Pripravljeni na 55 je tudi uredba o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM). Glavni cilj tega okoljskega ukrepa je preprečiti selitev virov CO2. Partnerske države bo spodbudil tudi k vzpostavitvi politike oblikovanja cen ogljika za boj proti podnebnim spremembam. V ta namen je mehanizem CBAM usmerjen v uvoz ogljično intenzivnih proizvodov ob popolnem spoštovanju pravil mednarodne trgovine. S tem se bo preprečilo, da bi se prizadevanja EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov izničila z uvozom proizvodov, proizvedenih v tretjih državah, kjer so politike na področju podnebnih sprememb manj ambiciozne. Pomagal bo tudi preprečiti selitev proizvodnje ali uvoz ogljično intenzivnih proizvodov. Mehanizem CBAM bi deloval vzporedno s sistemom EU-ETS, pri čemer bi zrcalil in dopolnjeval njegovo delovanje, kar zadeva uvoženo blago. Postopoma bo nadomestil obstoječe mehanizme EU za obravnavanje tveganja selitve virov CO2, predvsem brezplačno dodeljevanje pravic iz sistema EU-ETS. 
Mehanizem CBAM bo spodbudil k povečanju prizadevanj za dekarbonizacijo držav zahodnega Balkana, vendar je treba ta prizadevanja pospešiti, da bi države v regiji izpolnile zahtevo po vzpostavitvi sistema trgovanja z emisijami do leta 2030 in tako izpolnile pogoje za izvzetje iz dajatve CBAM na izvoz električne energije v EU. Pri tem bo imelo pomembno vlogo tudi usklajevanje na regionalni ravni, saj bi tesnejša koordinacija na strateški ravni lahko zmanjšala stroške za posamezna nacionalna gospodarstva.

Polona Bahun
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.