Leto 2023 je bilo v luči energetske krize izjemno, je ob predstavitvi obratovanja, poslovanja in trgovanja skupine GEN v letu 2023 povedal generalni direktor družbe, dr. Dejan Paravan. Kljub temu, da je bilo leto 2023 nedvomno uspešnejše od leta 2022, pa so se v lanskem letu v Skupini GEN soočali z izzivi, ki so vplivali na poslovanje.
Izzivi leta 2023
Energetska kriza, sicer najizrazitejša v letu 2022, je bila prvi izziv, ki je vplival na poslovanje skupine tudi še v letu 2023. V začetku leta so bile cene električne energije še vedno visoke, vendar so se tekom leta umirjale, gibanje cen pa je vplivalo tudi na tržne rezultate za preteklo leto.
Drugi izziv so je bilo uspešno obvladovanje vodne ujme, ki je poleti zajela Slovenijo. Poplave so namreč prizadele tudi porečje reke Save, kjer so umeščene elektrarne Skupine GEN, in izkazalo se je, da na območju obstoječih hidroelektrarn poplavljanja ni bilo. Do razlivanja vode in posledično škode pa je prišlo na območju neizgrajene mokriške elektrarne, kar kaže, da hidroelektrarne niso le energetski objekti, ampak zagotavljajo tudi poplavno varnost.
Med ključnimi izzivi leta 2023 je bila tudi zaustavitev Nuklearne elektrarne Krško in izredni remont, ki je sledil. 43-dnevna zaustavitev je bila najdaljša nenapovedana zaustavitev elektrarne v njeni 40-letni življenjski dobi. Izredni remont je vplival tudi na letno bilanco nuklearke, ki je v lanskem letu proizvedla 2.666 GWh električne energije – 89 odstotkov načrtovane proizvodnje.
Izjemno leto za hidroelektarne
Lani so v Skupini GEN proizvedli 3.433 GWh električne energije, kar predstavlja 28 odstotkov vse porabe v državi. Vsi ostali proizvajalci so z 8.060 GWh zagotovili 64-odstotni delež porabe, uvozili pa smo 961 GWh oziroma osem odstotkov električne energije.
V primerjavi z letom 2022, ko je bila kriza najizrazitejša, smo lani uvozili bistveno manj električne energije: proizvodnja hidroelektrarn je bila izjemna, TEŠ ni imel obratovalnih težav, odjem je bil nižji. Ravno proizvodnja hidroelektrarn je bila zaradi ugodnih hidroloških razmer v letu 2023 izjemna - v primerjavi z letom 2022, ko je na proizvodnjo vplivala suša, so hidroelektrarne proizvedle osupljivih 70 odstotkov več električne energije. V družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) so za GEN proizvedli 348 GWh električne energije, kar je 17 odstotkov več od načrtov za leto 2023, v družbi Savske elektrarne Ljubljana (SEL) pa je bil presežek 20-odstotni.
GEN-I oskrbuje skoraj polovico slovenskih gospodinjstev
V okviru Skupine GEN za prodajo električne energije skrbi družba GEN-I, ki oskrbuje več kot 424 tisoč uporabnikov, v preteklem letu pa so zabeležili rast števila odjemalcev za en odstotek. Med gospodinjskimi odjemalci ima GEN-I kar 48,7-odstotni delež, medtem ko družba oskrbuje 17,6 odstotkov poslovnih odjemalcev v državi. Regulirana končna cena elektrike je za gospodinjstva lani znašala 191 evrov za MWh, za male poslovne odjemalce 236 evrov za MWh, za poslovne odjemalce pa 214 evrov za MWh.
Skoraj tri milijarde prihodkov, več kot 200 milijonov čistega dobička
V Skupini GEN so v preteklem letu ustvarili 2,970 milijarde evrov prihodkov. Kljub temu, da je bilo prihodkov manj kot v preteklih dveh letih (3,483 milijarde evrov v letu 2021 in 4,175 milijarde evrov v letu 2022), pa je bil bistveno višji čisti poslovni izid. Ta je v letu 2023 znašal 204,5 milijone evrov, medtem ko je leta 2021 znašal 105,6 milijonov evrov, leta 2022 pa le 23,6 milijonov evrov.
Investicije: sončne zmogljivosti v porastu, JEK2 ključni strateški projekt
Rast števila sončnih elektrarn v Sloveniji se odraža tudi pri investicijah in poslovanju Skupine GEN. V skupini so v preteklem letu moč sončnih elektrarn povečali za 9,1 MW in danes skupa moč znaša 27 MW, v sončno energijo pa so vlagali tudi končni odjemalci. Moč malih sončnih elektrarn je zrasla za 38 MW na skupno 96 MW, moč srednjih sončnih elektrarn pa se je povečala za dodatnih 25 MW na skupnih 37 MW.
Projekt izgradnje drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško ostaja ključni strateški projekt Skupine GEN. Na tem področju je leto 2023 prineslo nekaj temeljnih premikov: imenovanje sekretarja v kabinetu vlade za razvoj jedrskega programa in pospešitev projekta JEK2, vzpostavitev vladne delovne skupine za koordinacijo JEK2 in predlog resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije. Verjetno še v letošnjem letu lahko ob političnem konsenzu pričakujemo tudi referendum, končno investicijsko odločitev leta 2028, morebitni začetek obratovanja pa konec prihodnjega desetletja.