V raziskavo je bilo zajetih 741anketirancev, od tega 49,2 odstotka žensk. Povprečna starost anketirancev je bila 51,7 let. V raziskavi je sodelovalo največ anketirancev iz najstarejše starostne skupine – 55 let in več (43,5 odstotka), nekoliko manj iz srednje starostne skupine – 35 – 54 let (35,9 odstotka), najmanj pa iz najmlajše starostne skupine – 18 – 34 let (20,6 odstotka). Največ anketirancev je dokončalo srednjo šolo (33,9 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,9 odstotka), 22,8 odstotka anketirancev ima dokončano poklicno šolo in 14,4 odstotka osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Več kot polovica (55,2 odstotka) anketirancev je zaposlenih, tretjina (33,9 odstotka) je upokojenih, v manjšem deležu pa so zastopane ostale kategorije. Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,5 odstotka), sledita Podravska (15,5 odstotka) in Savinjska (12,7 odstotka) regija.
Anketa je pokazala, da je velika večina anketirancev (83,8 odstotka) seznanjena ali zelo dobro seznanjena s tematiko podnebnih sprememb, z omenjeno tematiko pa ni seznanjena dobra desetina (10,9 odstotka) anketirancev. Velika večina anketirancev (82 odstotkov) je zaskrbljena ali zelo zaskrbljena zaradi podnebnih sprememb, dobra desetina anketirancev (12 odstotkov) pa jih sploh ni oziroma ni zaskrbljena zaradi podnebnih sprememb.
Rezultati ankete kažejo, da je za tretjino (33,1 odstotka) anketirancev pri energetski oskrbi Slovenije najbolj pomembna ugodna cena, približno enako sta pomembni čim manjši vpliv na okolje (26,8 odstotka) in samozadostnost (25,9 odstotka). Pri energetski oskrbi Slovenije za najmanj anketirancem (14,2 odstotka) pomemben dejavnik varnost. Zanimivo je, da starejše od 55 let bolj skrbi vpliv na okolje (35,6 odstotka) kot pa starostno skupino 18-34 let (19,4 odstotka). Najmlajši starostni skupini je pri energetski samooskrbi najbolj pomembna samozadostnost. Cena je najbolj pomembna prebivalkam oziroma prebivalcem Spodnjeposavske regije (55,9 odstotka), samozadostnost Zasavkam oziroma Zasavcem (52,5 odstotka), varnost Korošicam oziroma Koroščem (33,9 odstotka), čim manj vpliva na okolje pa Pomurkam oziroma Pomurcem (36,6 odstotka).
Ključno je, kako se bomo v Sloveniji lotevali nadaljnjih projektov
Večjemu izkoriščanju obnovljivih virov energije je naklonjenih kar 91,3 odstotka anketirancev. Polovica (51,2 odstotka) jih meni, da Slovenija zaostaja pri izkoriščanju potenciala obnovljivih virov energije, 40,1 odstotka anketirancev meni, da bi Slovenija lahko naredila več, v manjšem deležu (4,9 odstotka) pa anketiranci menijo, da Slovenija resnično izkorišča potencial obnovljivih virov energije. Največ podpore vetrni energiji je med prebivalkami oziroma prebivalci Obalno-kraške regije (94,3 odstotka), na drugem mestu pri podpori vetrni energiji pa Spodnjeposavska regija (87,3 odstotka). Največ podpore izkoriščanju sončnega potenciala je prav tako med prebivalkami oziroma prebivalci Obalno-kraške regije (93,4 odstotka), na drugem mestu je Notranjsko-kraška regija (90,6 odstotka).
Po mnenju anketirancev, bi se Slovenija v prihodnosti morala v največji meri zanašati na sonce (83,2 odstotka), veter (79,6 odstotka) in geotermalno energijo kot vire energije. Nadpovprečno podporo ima še jedrska energija, anketiranci pa ne podpirajo izkoriščanja zemeljskega plina, nafte in premoga. Z izkoriščanjem vetra kot vira energije se ne strinja oziroma močno ne strinja osem odstotkov anketirancev.
S postavitvijo vetrnega parka (vsaj dve vetrnici ali več) se strinja oziroma močno strinja velik del anketirancev (77,5 odstotka). S tem se ne strinja oziroma močno ne strinja manj kot desetina anketirancev (9,3 odstotka). Največja podpora izgradnji vetrnih parkov v območjih z visokim potencialom je med prebivalkami oziroma prebivalci Notranjsko-kraške regije (93,7 odstotka).
Pri vetrnih parkih anketirance najbolj skrbi, da bodo le-ti povzročali prevelik hrup (11 odstotkov), sledi skrb za ptice in druge živali (8,9 odstotka), da bo imel velik vpliv na okolje, uničenje narave in sam poseg v prostor (8,7 odstotka), večja skrb, ki jo navajajo anketiranci pa je še skrb pri razgradnji dotrajanih vetrnic in njihovi reciklaži (6,1 odstotka). Slaba tretjina (32,1 odstotka) ne vidi problema oziroma jih nič ne skrbi. Glede hrupa so najbolj zaskrbljeni prebivalke oziroma prebivalci Obalno-kraške regije, kjer jih skoraj četrtina (24,8odstotka) to navaja kot največjo skrb.
Najvišja podpora izgradnji vetrnih parkov je na degradiranih območjih, kot je spremljevalna ali dvojna uporaba in izven zavarovanih in zaščitenih naravnih območjih. Najmanj so anketiranci naklonjeni postavitvi vetrnih parkov na zavarovanih in ogroženih območjih, območjih, kjer je potrebna sečnja gozdov in na območjih kulturne dediščine. Največ podpre izgradnji vetrnih parkov na degradiranih območjih izkazujejo prebivalke oziroma prebivalci Obalno-kraške regije (83,8 odstotka), zanimivo pa je v prav tej regiji tudi najvišja podpora izgradnji vetrnih parkov znotraj zaščitenih območij Natura 2000. Vetrni park v Naturi 2000 bi podprlo 34,6 odstotka prebivalk oziroma prebivalcev Obalno-kraške regije, najmanj podpore takim projektom pa so izkazali Zasavke in Zasavci.
Anketirance bi se z izgradnjo vetrnega parka v svoji regiji strinjali, če bi jih gradili na območjih z visokim vetrnim potencialom, da bi pri izgradnji varovali naravo, da bi bili kraji v neposredni bližini vetrnih parkov energetsko samozadostni in bi bila cena električne energije nižja. Zanimiv pa je podatek, da bi bilo pri izgradnji vetrnih parkov najmanj pomembno, da so zgrajeni tako daleč, da niso vidni od doma in da je lokalna skupnost pravočasno seznanjena s celotnim projektom izgradnje vetrnega parka.
Kot je povedala Sara Kosirnik iz organizacije Greenpeace Slovenija, so glede na medijsko poročanje o vetrnih projektih v zadnjem letu in glede na netransparentno vodenje vetrnih projektov v preteklosti, predvidevali, da Slovenke in Slovenci vetrni energiji niso naklonjeni, njihova javnomnenjska raziskava pa je pokazala ravno nasprotno. Ne samo, da se ljudje zavedajo grožnje, ki jo prinaša podnebna kriza in podpirajo več obnovljivih virov energije, podpora vetrni energiji je izjemno visoka, saj so ljudje resnično zaskrbljeni glede posledic podnebnih sprememb. Jasno je, da imajo ljudje ob uvajanju kakršnih koli novosti tudi določene skrbi. Država in investitorji morajo izražene skrbi pri izvajanju projektov nasloviti, zato pozivajo vse, ki so vključeni v nove projekte, naj se vetrnih projektov lotevajo transparentno in vključujoče z lokalnimi prebivalci in v spoštovanju tega, da se hkrati s podnebno borimo tudi z biodiverzitetno krizo. Kot zaključuje, je od postavitve prve vetrnice v Sloveniji minilo deset let, v tem obdobju pa smo postavili le dve dodatni vetrnici. Naj bo naslednje desetletje zato v znamenju razcveta vetrne energije, ki je ključna za prehod v brezogljično družbo. Vprašanje torej ni več kako, ampak kdaj. Za prehod v brezogljično družbo bodo določene spremembe in prilagoditve nujne. Ključno je, kako bo družba te spremembe sprejela. Tudi pri uvajanju novih vetrnih projektov pa bo podpora javnosti ključnega pomena.