V raziskavi je sodelovalo več kot 30 tisoč anketirancev iz EU, ZDA, Kitajske, Indije, Japonske, Združenega Kraljestva, Združenih arabskih emiratov, Kanade in Južne Koreje.
Rezultati kažejo, da so vplivi podnebnih sprememb in degradacija okolja na vrhu seznama zaznanih izzivov v Indiji in na Kitajskem, medtem ko so v EU, ZDA in na Japonskem takoj za življenjskimi stroški.
Velika večina vseh anketirancev, razen tistih na Japonskem, verjame, da bodo ukrepi za boj proti podnebnim spremembam izboljšali vsakdanje življenje ljudi, vključno s kakovostjo hrane in zdravjem (EU 61 odstotkov, ZDA 66 odstotkov, Kitajska 69 odstotkov, Indija: 65 odstotkov in Japonska 47 odstotkov).
Evropski in japonski anketiranci so razdeljeni glede tega, ali bo zeleni prehod ustvaril ali ukinil delovna mesta (51 oziroma 49 odstotkov), medtem ko so njihovi ameriški, kitajski in indijski kolegi bolj optimistični (57 odstotkov, 70 odstotkov oziroma 63 odstotkov), da bodo ustvarjena dodatna delovna mesta.
Sodelujoči v raziskavi ugotavljajo, da bo finančni strošek zelenega prehoda verjetno vplival na osebne proračune – zlasti proračune gospodinjstev z nižjimi dohodki – in podpirajo politike, ki upoštevajo socialne in ekonomske neenakosti pri reševanju podnebnih izrednih razmer. Večina pravi, da mora prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo odpraviti tudi neenakosti (EU 68 odstotkov, ZDA 56 odstotkov, Kitajska 59 odstotkov, Indija 59 odstotkov in Japonska 62 odstotkov).
Vendar pa nekateri anketiranci ne verjamejo v sposobnost vlade, da izvede pravičen prehod. Večina anketirancev v EU (62 odstotkov) in na Japonskem (60 odstotkov) pravi, da niso prepričani, da se lahko njihove vlade soočijo z obema izzivoma hkrati, medtem ko so anketiranci v ZDA, na Kitajskem in v Indiji bolj optimistični. In sicer 57 odstotkov Američanov, 93 odstotkov Kitajcev oziroma 88 Indijcev meni, da bo to njihovi vladi uspelo.
Kar zadeva vprašanje glede finančne pomoči državam v razvoju, da bi jim pomagali pri soočanju s posledicami podnebnih sprememb, raziskava kaže, da globalna zahteva po pravičnosti presega nacionalne meje.
Zavedajoč se odgovornosti se večina anketirancev iz EU (60 odstotkov), ZDA (63 odstotkov), Kitajske (74 odstotkov) in Japonske (72 odstotkov) strinja, da bi morale njihove države finančno podpreti prizadete države in jim pomagati v boju proti podnebnim spremembam.
Rezultati ankete kažejo tudi, da bi bila večina anketirancev pripravljena plačati višje davke na dohodek, da bi pomagala gospodinjstvom z nižjimi dohodki pri soočanju s stroški zelenega prehoda (EU 59 odstotkov, ZDA 67 odstotkov, Kitajska 90 odstotkov, Indija 89 odstotkov in Japonska 58 odstotkov).
Za Slovence so podnebne spremembe največji izziv države
Raziskava EIB kaže, da se med Slovenci krepi zavedanje o tem, kako velik vpliv imajo podnebne spremembe in kako nujni so takojšnji ukrepi, tako doma kot po svetu. Med tri največje izzive svoje države Slovenci uvrščajo posledice podnebnih sprememb in propadanje okolja (67 odstotkov anketirancev), višje življenjske stroške (65 odstotkov anketirancev) in dostop do zdravstvenega varstva (46 odstotkov anketirancev).
Večina Slovencev zahteva poštene politike za boj proti izrednim podnebnim razmeram. Tako jih 68 odstotkov meni, da je treba v prehodu na nizkoogljično gospodarstvo odpraviti tudi socialne in ekonomske neenakosti. Hkrati jih le 39 odstotkov verjame, da je vlada sposobna izpeljati takšen pravičen prehod.
Slovenci so mnenja, da moramo finančno podpreti na podnebne spremembe najobčutljivejše države ter zagotoviti globalno pravičen prehod na podnebno nevtralno in odporno družbo. Takšnega mnenja je 62 odstotkov Slovencev.
Raziskava kaže tudi, da bi 59 odstotkov Slovencev pristalo na zvišanje dohodnine, če bi to pomagalo tistim z nižjimi dohodki, da se spopadejo s stroški zelenega prehoda. Od tega bi jih 50 odstotkov pristalo na zvišanje dohodnine za 1 do 2 odstotka, medtem ko bi jih devet odstotkov sprejelo zvišanje za 5 do 10 odstotkov.
Večina slovenskih anketirancev bi pozdravila še druge vrste podnebnih davkov. Tako bi jih, na primer 74 odstotkov podprlo davčno reformo, s katero bi odpravili subvencije in davčne olajšave za letalska in vsa druga podjetja, ki so zelo odvisna od fosilnih goriv.