Energetika

Slovenija naj se osredotoči na naložbe za zeleni prehod in na diverzifikacijo energetske ponudbe

Evropska komisija je v sklopu evropskega semestra sprejela obsežen paket dokumentov, ki dve leti po začetku pandemije in sredi ruske invazije na Ukrajino državam članicam zagotavlja podporo in smernice za koordinacijo njihovih fiskalnih in gospodarskih politik ter politik zaposlovanja. Evropska komisija je objavila tudi poročilo o Sloveniji in predlog posebnih priporočil za prednostno ukrepanje v letošnjem in prihodnjem letu.  

Slovenija naj se osredotoči na naložbe za zeleni prehod in na diverzifikacijo energetske ponudbe

Poročilo za Slovenijo ugotavlja, da slovenski načrt za okrevanje in odpornost že naslavlja številne dolgoročne izzive ter podpira zeleni in digitalni prehod. Kot področja, kjer je potrebna dodatna pozornost Slovenije, pa med drugim izpostavlja osredotočanje naložb na zeleni prehod in diverzifikacijo energetske ponudbe, zlasti s pospeševanjem uporabe OVE in z nadaljnjimi prizadevanji glede poenostavitve in časovne pospešitve izdajanja dovoljenj in upravnih postopkov, krepitvijo elektrodistribucijskih omrežij, izboljšanjem energetske učinkovitosti, izgradnje energetske infrastrukture in železniškega prometa ter ukrepe za povečanje krožnosti gospodarstva in spodbujanje eko-inovacij.

Kot navaja poročilo, se je Slovenija zavezala, da bo do leta 2033 v proizvodnji električne energije postopno opustila premog. Za dosego tega ambicioznega cilja slovenski načrt za okrevanje in odpornost vključuje pomembne reforme in naložbe, katerih cilj je  povečati delež OVE v bruto končni porabi energije, olajšati dostop do naprav za proizvodnjo energije iz OVE in njihovo vključevanje v elektroenergetsko omrežje ter izboljšati energijsko učinkovitost in prenoviti javne stavbe. Ukrepi iz načrta so pomemben korak pri odpravljanju ovir za izdajo dovoljenj, vendar bi lahko Slovenija okrepila svoja prizadevanja. Slovenija bi lahko poleg svojega načrta za okrevanje in odpornost sprejela dodatne ukrepe za olajšanje izdajanja dovoljenj za OVE, vključno s projekti vetrne in sončne energije, pridobljene na kopnem. Slovenija je v svojem NEPN kot prispevek k cilju EU glede energije iz OVE do leta 2030 navedla cilj 27 odstotkov. To je precej pod 37-odstotnim deležem OVE v letu 2030 na podlagi evropske zakonodaje o upravljanju energetske unije. Slovenija je svoj delež energije iz OVE v bruto končni porabi energije za leto 2020 dosegla z uporabo mehanizma EU za čezmejno sodelovanje (s statističnimi prenosi). Za uskladitev s cilji svežnja Pripravljeni na 55 bo treba dodatno okrepiti prizadevanja za zmanjšanje emisij ter povečanje energije iz OVE in energijske učinkovitosti. Tako bodo zaradi večjih ambicij glede OVE na ravni EU in potrebe po diverzifikaciji oskrbe z energijo, povečane zaradi novih geopolitičnih razmer in razmer na energetskem trgu, potrebne okrepitve politik in ukrepov v podporo nadaljnjemu uvajanju energije iz OVE. Zemeljski plin sicer predstavlja le 11,3 odstotka mešanice energijskih virov, vendar Slovenija uvozi sto odstotkov zemeljskega plina iz Rusije v primerjavi s povprečjem EU, ki po podatkih za leto 2020 znaša 44 odstotkov. Nafta predstavlja 30,9 odstotka mešanice energijskih virov v Sloveniji, vendar se le 13 odstotkov te količine uvozi iz Rusije. Plin ima še vedno pomembno vlogo v mešanici energijskih virov Slovenije in je bistven vir energije za industrijo, hkrati pa zagotavlja potrebno fleksibilnost v energetskem sektorju. Zaradi velike odvisnosti od ruskega plina bo morda treba izboljšati medsebojne povezave s sosednjimi državami članicami in povezano plinsko infrastrukturo za diverzifikacijo oskrbe s plinom. Evropska komisija priporoča, naj bodo, kadar je to mogoče, nove naložbe v infrastrukturo in omrežje, ki so povezane s plinom, primerne za prihodnost, da se s prehodom na trajnostna goriva v prihodnosti omogoči njihova dolgoročna trajnostnost.
Medtem, ko bo pospešitev prehoda s fosilnih goriv na podnebno nevtralnost v več sektorjih povzročila znatne stroške prestrukturiranja, lahko Slovenija v okviru kohezijske politike uporabi mehanizem za pravični prehod, da v najbolj prizadetih regijah ublaži socialno-ekonomske posledice prehoda.

Na podlagi tovrstne analize v poročilih je Evropska komisija predstavila predlog priporočil za prednostno ukrepanje v letih 2022 2023 za vsako državo, tudi za Slovenijo. Za Slovenijo predlaga, da prednostno ukrepa na treh področjih, in sicer področju javnih financ, izvajanju dogovorjenih reform in naložb v okviru načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijske politike in na področju energetike.
Fiskalno priporočilo Slovenijo med drugim poziva, naj razširi javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter za energetsko varnost, vključno z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost, RePowerEU in drugih sredstev EU. 
Energetsko priporočilo poziva k diverzifikaciji uvoza fosilnih goriv in zmanjšanju splošne odvisnosti od fosilnih goriv, pospeševanju rabe OVE, zlasti z nadaljnjo poenostavitvijo in pospešitvijo izdajanja dovoljenj in krepitvijo elektrodistribucijskega omrežja. Slovenija naj okrepi izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost, predvsem v stavbah, in elektrifikacijo prometnega sektorja. Prav tako naj zagotovi, da imajo energetska infrastruktura in povezave zadostne zmogljivosti.

Polona Bahun
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.