Energetika

Slovenija želi okrepiti vlogo pri prenosu zemeljskega plina

Na včerajšnjem strokovnem srečanju z naslovom Slovenski plinski trg v regiji je bil poudarjen interes, da bi Slovenija povezovala dva velika plinska bloka.
Slovenija želi okrepiti vlogo pri prenosu zemeljskega plina

Na eni strani je Madžarska, ki ponuja skladišča plina in novo povezavo do Kaspijskega bazena, na drugi strani Italija, ki ima dostop do alžirskega in libijskega plina ter razpolaga s tremi terminali, vmes pa je Slovenija, ki bi s tranzitom lahko povezovala oba velika plinska bloka. 

Na strokovnem srečanju z naslovom Slovenski plinski trg v regiji, ki je včeraj potekalo v Ljubljani,  je bilo veliko govora o stanju na plinskem trgu, o zakonodajnih novostih, pa tudi o projektih, ki naj bi prispevali k učinkovitejšem trgu in zanesljivejši oskrbi z zemeljskim plinom. Na tem dogodku so bili poleg predstavnikov države, agencij ter drugih ustanov in podjetij navzoči tudi predstavniki sosednjih operaterjev Snam Rete Gas in FGSZ.  

Kot je v prvem delu zanimivega strokovnega srečanja poudaril direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc, področje zemeljskega plina v Sloveniji v celoti sledi nacionalnim energetskim in podnebnim zavezam ter razvoju energetskih trgov, na katere pomembno vplivajo naraščajoče povpraševanje po energiji, naraščajoči deleži obnovljivih virov energije in zahteve po zanesljivi oskrbi z energijo po dostopni ceni. 

Slovenski prenosni plinovodni sistem je po sogovornikovih besedah ustrezno organiziran tako za prenos potrebnih količin zemeljskega plina v Sloveniji, kakor tudi za prenos v sosednje države. Slovenija je na tem področju lahko ponosna na dosežene rezultate, saj se glede zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom uvršča zelo visoko, tako v regiji kot na svetovni ravni. 

Kot je znano, se o projektu povezave Italije in Madžarske prek Slovenije razmišlja že vrsto let. Ta projekt se je leta 1995 imenoval Volta, pozneje je bilo veliko govora o projektu Južni tok, vendar so ga potem, ko so že bile podpisane pogodbe in sprejete končne odločitve, ustavili. V tem času pa se pojavlja nova zgodba, ki naj bi v prihodnjih dneh dobila tudi potrditev Evropske komisije z uvrstitvijo na seznam projektov v skupnem interesu. 

Spodbudna slika umeščenosti ZP v Sloveniji 

Glede prihodnje vloge zemeljskega plina v nacionalni energetski bilanci je Marjan Eberlinc poudaril, da je potrjena s številnimi analizami, pri katerih je družba Plinovodi sodelovala tudi neposredno. Analize kažejo spodbudno sliko umeščenosti zemeljskega plina v Sloveniji in so osnova tako za izdelavo razvojnega načrta za naslednje obdobje 2019-2028, kakor tudi za evropske energetske scenarije za obdobje do leta 2040. Družba Plinovodi deluje v odprtem evropskem prostoru in zagotavlja dobro medmrežno povezavo z italijanskimi, avstrijskimi in hrvaškimi operaterji, želi pa si, da bi prišlo tudi do povezave z madžarskimi partnerji. 

Družba Plinovodi bo v prihodnje nadgradila ostoječe prenosno omrežje, na novo pa bo zgradila 28 kilometrov plinovoda od madžarske meje do Ljutomera in 42 kilometrov plinovoda od Ljutomera do Kidričevega. Z dodatnimi kompresorskimi enotami v Ajdovščini in Kidričevem bo dvosmerna povezava leta 2023 omogočala prenos povečanih količin plina. Letos, predvidoma jeseni, pa bo končana tudi povezava s Hrvaško.

Zemeljski plin prispeva k manjši emisiji toplogrednih plinov

Zemeljski plin je, kot poudarja družba Plinovodi, najčistejše fosilno gorivo, saj ima ob gorenju najmanjšo emisijo ogljikovega dioksida (CO2) in v primerjavi z drugimi gorivi prispeva k manjši emisiji toplogrednih plinov. Pri gorenju zemeljskega plina se sprosti okoli 25 % manj CO2 kot pri zgorevanju kurilnega olja in skoraj 50 % manj emisij kot pri zgorevanju premoga. Pri zgorevanju zemeljskega plina se v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi sprošča manj dušikovih oksidov (Nox) in žveplovega dioksida (SO2).   

Zaradi svoje okoljske prijaznosti in energetske prednosti si zemeljski plin kot energent utira pot uporabe tudi kot pogonsko gorivo v cestnem in ladijskem prometu. Njegovo uporabo v stisnjenem in tekočem stanju določa v prometu tudi zakonodaja EU, ki mu je namenila vlogo goriva, ki naj postopoma zamenja naftne derivate in s tem doseže manjše obremenitve okolja ter zmanjša strateško odvisnost od nafte.