Energetika

Sprejet Akcijski program za alternativna goriva v prometu

Cilj programa je, da se Slovenija do leta 2030 uveljavi kot zelena država na področju razvoja, raziskav, inovacij in industrije tudi na področju prometa. 
Sprejet Akcijski program za alternativna goriva v prometu
Vlada je na današnji seji na podlagi direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva sprejela Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju in hkrati  sprejela sklep, da se pripravi Akcijski program za alternativna goriva v prometu za izvajanje Strategije. Za alternativna goriva se po tej Direktivi štejejo električna energija, zemeljski plin (SZP – stisnjen zemeljski plin in UZP – utekočinjen zemeljski plin), utekočinjen naftni plin - UNP in biometan, bio-goriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik (H2). 
Akcijski program poleg Strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi upošteva tudi ukrepe Strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 in ukrepe iz Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa, ki zahtevajo spodbujanje rabe ekoloških vozil, izgradnjo omrežja za polnilne postaje in izpolnitev zahtev evropske Direktive.
Akcijski program je zaradi izredno intenzivnih razvojnih sprememb na področju vozil na alternativna goriva in razvoja tehnologij pripravljen za triletno obdobje, za izvajanje ukrepov akcijskega programa pa je predvideno, da se za vsako leto pripravita pregled izvedenih ukrepov in njihova posodobitev za naslednje dveletno obdobje, ki bo upoštevala spremembe na trgu in spremenjene pogoje.
Slovenija sicer že izpolnjuje zaveze direktive na področju kopenskega prometa na vseevropskem omrežju TEN-T. Zagotovljeno ima ustrezno polnilno infrastrukturo za električna vozila (glede na število registriranih vozil) in vozila na utekočinjen naftni plin. Z izvedbo ukrepov za spodbujanje postavitve polnilnic za stisnjen zemeljski plin v regionalnih središčih bo do leta 2020 postavljena tudi celovita mreža polnilne infrastrukture za vsa že aktualna alternativna goriva. Sedanja polnilna infrastruktura tako že omogoča hitro povečevanje števila vozil na alternativna goriva, pri čemer se je Slovenija odločila, da razvija tudi polnilno infrastrukturo za biometan, biogoriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik.
Brane Janjič
O avtorju