V raziskavi družbe Boston Consulting Group so poleg Slovenije sodelovale še Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Srbija, Hrvaška, Romunija, Bolgarija in Ukrajina.
Sodeč po raziskavi, ki je zajela 85 energetskih podjetij in štiri tisoč zaposlenih v desetih državah srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, se je položaj žensk v energetiki v teh državah v zadnjih petih letih na splošno izboljšal, vendar je zastopanost žensk še vedno nižja od povprečja.
Med letoma 2018 in 2022 se je delež zastopanosti žensk v povprečju povečal le za dve odstotni točki oziroma s 26 na 28 odstotkov, v Sloveniji pa je padla z 29 na 24 odstotkov.
V primerjavi z letom 2018 se je delež žensk na vodilnih položajih v sektorju povečal za devet odstotnih točk na 27 odstotkov. Delež izvršnih direktoric v regiji se je podvojil in leta 2022 dosegel 9,5 odstotka, potem ko je bil leta 2018 le štiri odstotke.
Po drugi strani pa se je v osmih od desetih sodelujočih držav delež žensk v upravah energetskih družb zmanjšal in v povprečju znašal 14 odstotkov. Po raziskavi je podoben trend značilen tudi za Slovenijo, kjer se je delež žensk v upravah zmanjšal z deset odstotkov leta 2018 na osem odstotkov leta 2022.
Raziskava je med drugim pokazala, da bi tako ženske kot moški, zaposleni v industriji, v večji meri kot v prejšnji raziskavi iz leta 2018 svoje hčerke spodbujali k delu v energetiki. Med ženskami, ki iščejo zaposlitev, je splošno razširjeno mnenje, da v tej panogi tradicionalno prevladujejo moški.
Med diplomanti naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike v regiji je 41 odstotkov žensk, med zaposlenimi v energetiki pa le 28 odstotkov žensk. Z napredovanjem pa se delež žensk v tem sektorju zmanjšuje. Medtem, ko je na vodilnih položajih v regiji kar 23 odstotkov žensk, jih je na položajih izvršnih direktoric energetskih podjetij v regiji le deset odstotkov.
Nedavna raziskava je pokazala tudi na spremenjen odnos do dela. V letu 2018 so mladi kot najpomembnejše vidike dela večinoma navajali izzivov polno in uspešno delo, možnost usposabljanja, učenja in strokovnega razvoja. Danes pa moški in ženske vseh starostnih skupin, vključno z mlajšimi generacijami, cenijo ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem ter varnost zaposlitve v energetskem sektorju.