Izpostavljeno

Treba je začeti pri varčevanju z energijo

Včeraj se je v organizaciji družbe Borzen odvila tradicionalna konferenca Trajnostna energija lokalno 022, ki je bila letos še toliko bolj aktualna, saj v času energetske krize postaja še bolj pomembno učinkovito upravljanje z energijo in zagotavljanje samooskrbe.

Treba je začeti pri varčevanju z energijo

Udeleženci so se na že 8. tovrstni konferenci seznanili z zakonodajnimi novostmi na področju lokalne energetike, govorili o izzivih, ki jih pred občane postavljata zagotavljanje oskrbe z energijo in vse višje cene energentov ter o priložnostih za področju lokalne samooskrbe. Predstavili so tudi primere dobrih praks samooskrbnih in energetskih skupnosti, osrednje omizje pa je bilo namenjeno reševanju izzivov v času energetske krize. 
Kot je v uvodnem pozdravu poudaril direktor družbe Borzen mag. Borut Rajer, smo soočeni s specifično situacijo v energetiki, ki se je do sedaj sploh nismo znali predstavljati, kar terja ukrepe in razmislek glede proizvodnje in učinkovite rabe energije tako na državni kot tudi na lokalni ravni. Pri tem pa je ključno opolnomočenje ljudi, k čemur si prizadeva tudi Borzen z znamko Trajnostna energija, ki bo kmalu stara že deset let. S pridobljenim znanjem vsak od nas lahko prispeva k skupnim ciljem.
Po besedah mag. Erika Potočarja z MzI so se v zadnjem času osredotočili na energetsko draginjo in v prvi fazi je vlada sprejela več ukrepov oziroma zakonov v pomoč gospodinjstvom in poslovnim odjemalcem, ki se ravnokar sprejemajo oziroma so že sprejeti v DZ in bodo podrobneje predstavljeni v naslednjem tednu. Gre za zakone o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, o poroštvih RS energetskim podjetjem in o nižji stopnji DDV. Sprejeti so bili ukrepi na področju energetske revščine, za pomoč gospodarstvu (malim in srednje velikim podjetjem). Na MzI pripravljajo tudi zakonodajo na področju infrastrukture za alternativna goriva in nove finančne inštrumente za spodbujanje lokalne mobilnosti. Izpostavil je, da je pospešeno treba delati na projektih trajnostnega razvoja in ob tem lokalne skupnosti pozval naj pri sebi pogledajo, kje so potenciali za učinkovito rabo energije in to čim bolj pospešiti, pogledati, kje v lokalnem okolju so možnosti za postavitev velikih sončnih elektrarn in jih tam, kjer to omrežje dopušča, tudi čim prej zgraditi.   


Mag. Erik Potočar je v nadaljevanju predstavil energetske zakonodajne novosti ter trenutno dogajanje na evropski in slovenski ravni ter, kako naprej. Najprej se je osredotočil na sveženj Pripravljeni na 55, ki prinaša višje cilje. Aktivnosti so v polnem teku. Regulativa za obnovljive vire in energetsko učinkovitost je z državami članicami EU že usklajen, sedaj bo treba vsebino uskladiti še v Evropskim parlamentom. Zamuja pa direktiva o energetski učinkovitosti stavb, ki se bo sedaj začela usklajevati med državami članicami. Načrt RePowerEU naslavlja tri segmente: varčevanje z energijo, diverzifikacijo oskrbe z energijo in pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije. Med poletjem s strani Evropske komisije ni bilo bistvenih zaključkov, tudi glede sredstev, da bi se lahko naslonili na program načrta za okrevanje in odpornost. Cilji načrta RePowerEU za OVE in URE so še aktualni in se še zvišujejo. Države članice so naprej morale preveriti, ali jih sploh možno doseči in uskladiti s podcilji. Pri varčevanju z energijo je Evropska komisija države članice pozvala, naj čim več naredijo same, česar so se na ministrstvu že lotili z naslavljanjem lokalnih skupnosti k izvajanju teh aktivnosti, tudi v sodelovanju z Borzenom. Pri pospešenem uvajanju OVE ima ministrstvo večji projekt Slovenija RES, v okviru katerega poskušajo nasloviti, kje so izzivi in ovire za uvajanje OVE in na novo vrednotijo, kakšni so potenciali OVE. Pričakujejo, da bodo iz tega projekta dobili določene podlage. Istočasno intenzivno pripravljajo nov zakon, s katerim želijo olajšati umeščanje OVE v prostor. Predvidoma prihodnji teden bo predstavljen cel paket teh aktivnosti. Bistvo tega je, da naslavlja vse elemente, pri katerih vidijo ovire za umeščanje v prostor. Ta zakon je pomemben tudi za koriščenje sredstev načrta za okrevanje in odpornost. Prav tako prihodnji teden bo več povedano tudi o dolgoročnem načrtu, ki je bil lani sprejet v okviru zakona o OVE, ki bo zastavil časovni okvir porabo sredstev. S tem se dotikajo sprememb direktive OVE, ki jih predlaga načrt RePowerEU glede definiranja področij OVE, da bomo dosegli visoke cilje do leta 2030 ter lažje in prej umeščali OVE v prostor. Glede predloga RePowerEU glede umeščanja sončnih elektrarn na strehe vseh novogradenj je bil sprejet pravilnik URE v stavbah, ki je v veljavi do novega leta, potem pa bo v veljavo stopil nov pravilnik, ki predlog RePowerEU zelo spodbuja, zato gre za pomemben pravilnik. Na ministrstvu so trenutno v fazi priprave programske opreme, ki bo omočila njegovo izvajanje. 
Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo naslavlja ukrepe na štirih področjih. Najprej je to tveganje na področju delovanja elektroenergetskih in plinskih sistemov, ki mu nato sledijo ustrezni ukrepi glede na stopnjo tveganja. Vključuje tudi odstopanje mejnih vrednosti emisij naprav v primeru višjih izrednih razmer. Nosilci bilančnih skupin bodo morali do 1. novembra zagotoviti skladiščenje 15 odstotkov povprečne letne porabe energije. Pred velikim izzivom so daljinski sistemi, ki morajo delovati po zahtevah zakona o URE, bodo v tem obdobju lahko odstopali od teh zahtev. V zvezi s samooskrbo še velja sistem netiranja, kar naj bi se spremenilo s prihodnjim letom, vendar so na ministrstvu to obdobje nekoliko podaljšali. Tako je po novem treba vlogo za soglasje podati do konca prihodnjega leta in v letu 2024 izpeljati postopke za priklop v omrežje. Ukrepi glede omejevanja temperature in razsvetljevanja stavb v javni lasti so bili že sprejeti, sedaj pa se sprejemajo naprej še na zakonskem nivoju. Prostovoljno zmanjševanje odjema zemeljskega plina in električne energije za vsaj 15 odstotkov bo sorazmerno nagrajeno z opustitvijo prispevka za OVE. Na področju zemeljskega plina obstaja možnost, da se ljudje ne priklopijo na sisteme distribucije zemeljskega plina, če gredo na OVE. V začetku leta je bil sprejet tudi zakon o oskrbi s plini, ki pa se zaradi trenutnih razmer spreminja. Vzpostavlja se poseben informacijski sistem za izmenjavo podatkov. Sprejeti so bili prvi ukrepi, ki naslavljajo energetsko revščino, ki prvič uvajajo definicijo energetske revščine. prihajajo ravno ob pravem času, ker je pred vrati zima. V pripravi je podporna shema za elektriko iz OVE in SPTE, ki se nadgrajuje z odvečno toploto, vodikom, biometanom in biogorivi.  Začele so se prve aktivnosti prenove NEPN, ki bo zahtevna predvsem v zvezi s ciljem OVE. Za  vse te ukrepe so sredstva na voljo v okviru načrta za okrevanje in odpornost ter večletnega finančnega okvirja 2021-2027. Na ministrstvu se trudijo, da bi jih uspeli počrpati čim več.

Pred Borzenom številne nove naloge

O vlogi Borzena pri zelenem prehodu je spregovoril Borut Žnidarič. Predstavil je ključna dejstva in zakonske podlage delovanja podporne sheme za OVE in SPTE, novosti, ki se obetajo z novim zakonom, dejavnost informiranja in ozaveščanja javnosti ter postregel z nekaj dejstvi in številkami, ki se nanašajo na podporno shemo. V obdobju 2009-2021 je bilo izplačanih 1,4 milijarde evrov podpor, v zadnjih letih približno 130 milijonov na leto. Izpostavil je, da imamo v Sloveniji samo dve vetrni elektrarni. V sistemu podpor je največ sončnih elektrarn, in sicer nekaj čez tri tisoč. Naprave, ki so v sistemu podpor, letno proizvedejo približno sedem odstotkov električne energije v Sloveniji. Za vstop v podporo je bilo do sedaj deset javnih pozivov, rezultati pa kažejo, da večina naprav še ni bila realiziranih. Zato upajo, da se bo to z novim zakonom spremenilo na bolje. Nov zakon o OVE je definiral nove naloge za Center za podpore, ki po novem zakonu izključuje podpore za subvencije samooskrbnih elektrarn. Kot je izpostavil, se netiranje ukinja zaradi prepovedi Evropske komisije in sicer zaradi stroškov omrežnine in diskriminacije tistih, ki ne morejo priklopiti samooskrbne elektrarne. Po novem se bo subvencionirala tudi baterija, spremenjen je sistem izračuna cene, spremenila pa se bo tudi stopnja financiranja. Spreminja se model omrežnine in priklopa novih sistemov. Po novem sistemu je vse vezano na prevzeto energijo, kar pomeni, da se nad prevzeto energijo plačajo prispevki in omrežnine. Posebnost so prispevki za URE, ki se po novem ne plačajo, prispevek OVE se plača sorazmerno za razliko med močjo naprave in dejansko obračunsko močjo. Posebnost je tudi pri obračunu elektrike. Star sistem omogoča netiranje, v novem sistemu pa obstaja možnost netiranja in možnost obračuna na prevzemnem mestu, odvisno od pogodbe s tržnikom. Nov sistem ni tako ekonomičen, kot je zdajšnji. Na samo investicijo najbolj vplivajo cene električne energije in vpliv višje cene izjemno vpliva na samo investicijo. Na Borzenu predvidevajo, da bo nov sistem subvencij stekel v prihodnjem letu.


Mag. Damjan Stanek iz Borzena je predstavil Borzenov projekt spodbujanja okolju prijaznega tovornega prevozništva v cestnem prometu. S to tematiko se Borzen srečuje prvič. Kot je poudaril, je vse tematike treba naslavljati na kritično infrastrukturo, zato je sodelovanje med sektorji kritične infrastrukture zelo pomembno. Predstavil je ključne elemente tega projekta: kdo so upravičenci, za katere ukrepe gre in kje je trenutno ta projekt. Ta dejavnost je v skladu z novim energetskim svežnjem, zakonom ZSROVE, del Centra za podpore, ki širi dejavnosti Borzena. Javni poziv je predviden za december, gre za sredstva v višini šest milijonov evrov, ki bodo namenjena za zmanjševanje emisij v prometu. Gre za tri ukrepe, pri katerih bo ključno sodelovanje z upravičenci teh ukrepov. V projektu sodelujejo MzI, MOP in Borzen, ki v tem projektu predstavlja učinkovit servis države.
Potekal je tudi dialog z dr. Tomislavom Tkalcem iz Društva Focus in mag. Mojco Vendramin iz Eko sklada o izzivih občanov – od oskrbe z energijo do energetske revščine. Oba sta pohvalila ukrepe na področju energetske revščine, a pri tem opozorila, da so ti premalo konkretni Po njunem mnenju bi bilo treba upoštevati bivanjske razmere, saj ne gre le za problem plačila položnic za električno energijo. Prav tako ljudje potrebujejo pomoč pri pridobivanju informacij o tem, kje dobiti pomoč in kakšno pomoč lahko dobijo. Ko do njih te informacije pridejo, je interes med ljudmi velik. Kot je povedal mag. Tomislav Tkalec, se je pri njihovih aktivnostih in sodelovanju z drugimi akterji v desetih letih izkazalo, da morajo pri reševanju problema energetske revščine sodelovati vsi akterji, ključno vlogo pa lahko odigrajo lokalne skupnosti oziroma občine, ki morajo začeti razmišljati tudi o skupnostnih elektrarnah. Razširiti je treba krog upravičencev do prejema pomoči, saj je po ocenah v Sloveniji več kot 200 tisoč energetsko revnih. Mag. Mojca Vendramin je predstavila dosedanje razpise na tem področju, ki jih je izvedel Eko sklad. Oba sta opozorila, da je zaradi visokih cen energentov pred nami težka zima, zato so ukrepi o energetski revščini korak naprej, vendar so poleg kratkoročnih ključni predvsem dolgoročni ukrepi, ki morajo biti pripravljeni na podlagi letnega pregleda stanja in akcijskega načrta. Ukrepi pa se morajo nanašati predvsem na učinkovito rabo energije.

Samooskrbne skupnosti so najboljša rešitev za distribucijsko omrežje 

Projekta na področju samooskrbe in njuno izpeljavo sta predstavila župan občine Hrastnik Marko Funkl in županja občine Kanal ob Soči Tina Gerbec. V Hrastniku so se odločili za zadružni model samooskrbe s pomočjo fotovoltaike, v okviru katerega bodo na streho osnovne šole postavili 300 kW elektrarno, ki je v lasti zadruge. Ugotovili so namreč, da je za občino javno-zasebno partnerstvo slaba rešitev, pomembno pa je, da je občina kreditno sposobna. Za investicijo v višini 300 tisoč evrov bo občina prispevala 20 odstotkov lastnih sredstev. Enak delež predstavljajo sredstva iz sklada MzI, 60 odstotkov investicije bodo pokrili preko posojila. Na občini sicer načrtujejo tudi postavitev sončnih elektrarn, kjer bodo lahko sodelovali zasebni investitorji.
V Kanalu ob Soči so se projekta lotili popolnoma drugače in sončne panele na strehe javnih stavb postavili v javno-zasebnem partnerstvu. Kot glavni razlog za takšno odločitev je županja navedla pomanjkanje denarja za izvedbo projekta. S tovrstnim pristopom jim ne bo treba prevzeti upravljanja elektrarne, partner pa jim bo zagotovil fiksno ceno elektrike za 25 let. Predstavili so še nekatere primere dobrih praks, med drugim tudi preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Kot je dejal direktor Komunalnega podjetja Velenje, dolino trenutno s toploto oskrbuje TEŠ. Rešitev bodo morali iskati v OVE, pomembni pa bodo tudi ukrepi za znižanje porabe toplote pri končnih odjemalcih. 

Konferenca se je zaključila z razpravo o reševanju izzivov, s katerimi se v času energetske krize srečujejo lokalne skupnosti ter se dotaknili tudi pogledov na izzive v prihodnosti. 
Predsednik uprave Elektro Gorenjska mag. Ivan Šmon je izpostavil predvsem težave s priključevanje sončnih elektrarn v distribucijsko omrežje, kar samo kaže na to, da se vse več ljudi zaveda pomembnosti samooskrbe. Zato so nujno potrebne ojačitve omrežja, na kar distribucijska podjetja opozarjajo že dolgo. Že večkrat je bilo tudi izpostavljeno, da za vse investicije ni dovolj denarnih sredstev. Sami so namreč sposobni zagotoviti le polovico potrebnih finančnih sredstev, to je dve milijardi evrov letno do leta 2030. Zato so zelo aktivni pri pridobivanju manjkajočih sredstev, prav tako pa so se lotili priprave zemljevida distribucijskega omrežja, ki bi pokazal, kje so možne priključitve na omrežje brez večjih nadgradenj. 

Član uprave Gen-I dr. Dejan Paravan iz Gen-I je izpostavil, da skokovita rast priključevanja sončnih elektrarn pomeni tudi zamikanje priključevanja samooskrbnih elektrarn v omrežje. Nujne so tudi zasebne investicij in javni dostop do transparentnih podatkov. Investitorjem pa je treba na enem mestu zbrati podatke, ki bodo investitorjem omogočili sprejeti odločitev, kje je smiselno investirati. 

Direktor družbe Borzen mag. Borut Rajer je omizje sklenil z mislijo, da si nihče ni mogel predstavljati situacije, v kateri smo se znašli, zato bi morali rešitve, ki bodo izšle iz nje vzeti kot izhodišče za prihodnost. Zagotovo je prihodnost v samooskrbnih skupnostih, kjer pa ključno vlogo igrajo distribucijska podjetja in njihove investicije.

Polona Bahun
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.