Razloge za visoko rast cen vseh energentov, še posebej zemeljskega plina in električne energije, gre po oceni upravnega odbora iskati tako na strani ponudbe kot povpraševanja. Ocenjujejo, da lahko v prihodnje pričakujemo določena, tudi večja nihanja cen energentov na trgu in s tem nestabilnost razmer. Zaradi časovne nedorečenosti trenutnih dogajanj na energetskih trgih velja dogodkom nameniti najvišjo pozornost. Anketa evropskega združenja gospodarskih zbornic Eurochambres, izvedena med 52 tisoč podjetji iz 26 držav, je namreč pokazala, da bodo v prihodnjem letu največji izzivi cene energentov in surovin ter pomanjkanje kadrov.
Po mnenju upravnega odbora, je treba za blaženje negativnih učinkov trenutno visokih cen tako na gospodinjstva kot gospodarske subjekte, ki jih sicer sprejme država, izvesti preudarno, in sicer brez poseganja v tržne mehanizme. Kljub temu morajo biti ukrepi izvedeni v najkrajšem možnem času, saj je poslovanje določenih podjetij že resno ogroženo. Ob tem so opozorili tudi na problematiko sistemov daljinskega ogrevanja, ki so se znašli pod velikimi finančnimi pritiski. Kratkoročni ukrepi za ublažitev nastalih razmer na energetskem trgu morajo biti ciljno usmerjeni in začasni ter ne smejo vplivati na delovanje trga kot celote in na dolgoročno konkurenčnost in investicijski kapital energetskih družb, ki je ključen za zeleni prehod v podnebno nevtralno družbo. Ukrepi naj obenem pomagajo ohraniti konkurenčno sposobnost energetsko intenzivne industrije, zlasti tiste, ki je že vložila velike napore v izboljšanje energetske učinkovitosti. Država bi lahko namenila sredstva iz Sklada za podnebne spremembe tudi za kritje izrednih stroškov velikih energetsko intenzivnih industrijskih odjemalcev, ki imajo sklenjene pogodbe za nakup električne energije z domačimi proizvajalci. Veljalo pa bi razmisliti, da bi večji industrijski odjemalci sklenili partnerstva z domačimi proizvajalci, s katerimi bi si dolgoročno zagotovili cene, ki bi jim omogočale ne le preživetje leta 2022, temveč tudi konkurenčne pogoje poslovanja za naprej.
Nadalje naj ukrepi države blažijo pojav energetske revščine ter omogočijo zadostno oskrbo z električno energijo in zemeljskim plinom ob povečanju rabe v zimskih mesecih. Upravni odbor EZS glede podražitve daljinske toplote za končne odjemalce predlaga ukrepe, ki jih v svojem naboru predlaga tudi Evropska komisija in ki so jih izvedle nekatere države članice EU, med drugim neposredno podporo gospodinjstvom, energetske bone za socialno šibke, znižanje ali opustitev plačila DDV in opustitev drugih dajatev na ceno toplote.
Trenutne razmere so po mnenju upravnega odbora, da se napori vseh deležnikov usmerijo v izvedbo dolgoročnejših ukrepov, med katere lahko uvrstimo vlaganja v zadostne zmogljivosti oziroma izgradnjo novih, tudi jedrskih, proizvodnih enot za električno energijo in v vse razpoložljive OVE, pa tudi v energetsko izrabo odpadkov, saj odpadki, ki so primerni za termično obdelavo, predstavljajo domači vir energije in s tem vplivajo na dvig energetske samozadostnosti. Sedanje stanje nas še dodatno opominja, kakšno tveganje predstavlja odvisnost od tujih, predvsem fosilnih, virov energije, zato moramo tudi na podlagi sedanjega zelo zahtevnega stanja za vse deležnike na trgu vse sile usmeriti v večjo energetsko samozadostnost države. Upravni odbor tako kot Evropska komisija ob tem ponovno izpostavlja dolgotrajne in kompleksne postopke pridobivanja dovoljenj za različne energetske objekte, katerih izgradnja je temeljnega pomena za blaginjo družbe.
Predsednik EZS Marjan Eberlinc je poudaril, da člani EZS ves čas svojega delovanja zasledujejo cilj stabilne in zanesljive oskrbe z električno energijo, kar je bistvenega pomena za učinkovito delovanje gospodarstva in celotne družbe. Še posebej si EZS prizadeva za dvig energetske samozadostnosti, saj energetska odvisnost od uvoza, torej od drugih držav, pomeni manjšo varnost, večjo ranljivost in še bolj nepredvidljive cene. Ob tem je znova spomnil, da je ohranjanje lastne nizkoogljične proizvodnje električne energije na najpomembnejših nalog vsake države članice EU, torej tudi Slovenije. (pb)