Poročilo o trgu z zemeljskim plinom poudarja, da so temelji trga v EU v obdobju od januarja do marca ostali trdni zaradi vztrajno visokih ravni skladiščenja plina, stabilne dobave zemeljskega plina in utekočinjenega zemeljskega plina po plinovodih ter znatnega znižanja veleprodajnih in maloprodajnih cen plina. Stabilizirala se je tudi nizka poraba zemeljskega plina v skladu z zavezami EU glede varčevanja z energijo in višjimi deleži obnovljivih virov energije. Uvoz se je med četrtletjem zmanjšal za pet odstotkov in medletno ostal stabilen (z majhnim eno-odstotnim padcem). Delež uvoza po plinovodih je ostal stabilen pri 59 odstotkih, dopolnjen z 41-odstotnim uvozom utekočinjenega zemeljskega plina. Norveška je povečala svoj delež v dobavi plina po plinovodih v EU na 54 odstotkov medtem, ko je ta v prejšnjem četrtletju znašal 50 odstotkov. ZDA pa so ohranile svoj 50-odstotni delež pri uvozu utekočinjenega zemeljskega plina v EU. EU je ostala največja uvoznica utekočinjenega zemeljskega plina na svetu. Sledita ji Kitajska in Japonska.
Poročilo o trgu električne energije poudarja, da so v prvem četrtletju leta 2024 evropski trgi električne energije še naprej beležili upad, pri čemer so se povečali deleži obnovljivih virov energije, zlasti rast proizvodnje iz sončnih, vetrnih elektrarn na morju in na kopnem ter hidroelektrarn.
Izboljšanje tržnih razmer je povzročilo padec veleprodajnih cen električne energije na evropskih trgih v prvem četrtletju 2024. Cena električne energije je v prvem četrtletju 2024 v povprečju znašala 67 evrov/MWh, kar je 57 odstotkov manj kot v prvem četrtletju 2023 in 21 odstotkov manj kot v četrtem četrtletju 2023. V prvem četrtletju 2024 je bilo največje medletno znižanje cene med članicami EU zabeleženo na Portugalskem (za 55 odstotkov) in v Španiji (za 54 odstotkov). Najnižji padec je bil zabeležen na Finskem (za 7 odstotkov) in v Estoniji (za 10 odstotkov). Cene električne energije so se v povprečju gibale od 44 oziroma 45 evrov/MWh na Portugalskem in v Španiji do 92 evrov/MWh v Italiji.
Maloprodajne cene električne energije za gospodinjstva v glavnih mestih EU so se v prvem četrtletju 2024 znižale za 13 odstotkov v primerjavi s prvim četrtletjem 2023, kar je posledica znižanja veleprodajnih cen, ki je ublažilo pritisk na maloprodajo električne energije za gospodinjstva v EU. Cene električne energije za industrijske porabnike v EU so se medletno znižale za sedem odstotkov drugi polovici leta 2023 (v primerjavi z drugo polovico leta 2022). To so prvi znaki padanja cen elektrike na industrijski ravni od energetske krize.
Poraba električne energije pa si glede na predkrizno raven še ni povsem opomogla. Glavni dejavniki so manjše povpraševanje industrije zaradi posledic energetske krize v kombinaciji z zmanjšanim povpraševanjem po ogrevanju zaradi višjih temperatur od povprečja.
Delež obnovljivih virov energije se je v prvem četrtletju 2024 povečal na 46 odstotkov (s 40 odstotkov v prvem četrtletju 2023), delež proizvodnje iz fosilnih goriv pa padel na 25 odstotkov (z 31 odstotkov v prvem četrtletju 2023). Proizvodnja iz sončnih in vetrnih elektrarn je v prvem četrtletju 2024 zabeležila 11 odstotno rast (za 18 TWh). Proizvodnja iz vetrnih elektrarn na kopnem se je povečala za šest odstotkov (za 7 TWh), proizvodnja iz sončnih elektrarn pa se je povečala za 20 odstotkov (za 6 TWh). Hidroelektrarne so medtem izboljšale proizvodnjo za 26 odstotkov (za 22 TWh). Proizvodnja iz vetrnih elektrarn na morju se je povečala za 34 odstotkov (za 5 TWh). Višje ravni obnovljivih virov energije v referenčnem obdobju so podpirale dodatno nameščene zmogljivosti.
Število ur z negativnimi veleprodajnimi cenami je bilo v prvem četrtletju 2024 (400) večje kot v istem četrtletju lani (160). Največ ur z negativnimi cenami je bilo februarja (155), predvsem na severnoevropskem trgu.
Cene ogljika so se v prvem četrtletju 2024večinoma zniževale in konec februarja dosegle najnižje vrednosti okoli 50 evrov na tono CO2. Povprečna četrtletna cena pri 62 evrih na tono CO2 je zaznamovala 31-odstotno znižanje v primerjavi s prvim četrtletjem 2023. Cene so se v prvem četrtletju 2024 gibale večinoma med 50 in 75 evri na tono CO2.
Poročilo kaže tudi, da se je v prvem četrtletju nadaljevala tudi hitra rast registracije novih električnih vozil. Poročilo potrjuje, da je bilo v prvem četrtletju 2024 v EU prodanih več kot 537 tisoč novih električnih vozil, kar je pet-odstotno letno povečanje. Povpraševanje po električnih vozilih je v prvem četrtletju leta 2024 pomenilo 20 odstotkov tržnega deleža, kar je manj kot na Kitajskem, vendar dvakrat več od tržnega deleža, registriranega v ZDA.