Po 1. fazi obnove bo letos v HE Moste (Žirovnica) sledila tudi okoljska sanacija talnega izpusta pod pregrado akumulacije.
V HE Moste, kjer po opravljenem tehničnem pregledu (november 2011) obratujejo v režimu funkcionalnih zagonskih preizkusov, trenutno čakajo na uporabno dovoljenje, ki naj bi ga pridobili že v kratkem.
Znano je, da prvotno zastavljeni projekt celovite sanacije in doinštalacije HE Moste ni bil uresničen zaradi težav pri umeščanju v prostor. Zato so se v podjetju Savske elektrarne Ljubljana lotili samo najnujnejše obnove že 60 let stare hidroelektrarne. V letih od 2008 do 2010 so posodobili opremo in konstrukcijsko prilagodili strojnico. Ta je sicer zaradi nevarnosti zemeljskih premikov manj ogrožena, vendar problem v celoti še ni odpravljen.
»Letos smo se v HE Moste lotili tudi druge okoljske faze projekta, to je obnove talnega izpusta pod pregrado akumulacije Moste. Načrtujemo, da bomo glavno in pomožno zapornico talnega izpusta usposobili tako, da bomo lahko skozi talni izpust kontrolirano odvajali tako imenovane katastrofalne vode, če bi prišlo do ogromnih količin padavin. Tovrstna sanacija je potrebna tudi za izpuste akumulacije, če bi se morda pojavile potrebe, za kar je treba pridobiti predhodna vodnogospodarska soglasja,« je povedal Anton Koselj, vodja HE Moste.
Ni nevarnosti onesnaženja Save
V HE Moste preglede potopljene hidromehanske opreme izvajajo s pomočjo potapljačev. Kontrolo glavne zapornice talnega izpusta pa opravijo tako, da najprej zaprejo pomožno zapornico talnega izpusta. Tako vsebine akumulacije ne izpustijo in ni nevarnosti, da bi prišlo do dolvodnega onesnaženja Save. Praznjenja akumulacije torej ne načrtujejo, odpiranje zapornice v primeru katastrofalnih voda pa je varnostni ukrep, ki ga je treba izvesti. Gre namreč za varnost hidro gradbenega objekta, to je najvišje tovrstne pregrade v Sloveniji.
Po besedah Rudija Brinška, odgovornega za del projektov v okviru sanacije talnega izpusta pod pregrado HE Moste, bodo pred obnovo omenjenih zapornic izpred vtoka v talni izpust odstranili približno 3.000 kubičnih metrov mlajše naplavine, nastale po zadnjem odpiranju zapornic leta 1974. Na vtoku pa bodo namestili grobo rešetko, s katero bodo preprečili morebiten problem zatikanja plavja. (mj)