Skoraj izenačen pretok Mure in Drave v teh sušnih dneh potrjuje, da bi bilo Muro smiselno izrabiti za proizvodnjo električne energije.
Številne študije energetskih strokovnjakov kažejo, da imamo v Sloveniji še veliko neizkoriščenega hidro potenciala, kamor zagotovo sodi tudi Mura na slovenski strani meje.
Porečje Mure s površino 1.389 km2 zavzema osem odstotkov celotnega vodnega območja Donave oziroma sedem odstotkov vseh porečij in povodij v Sloveniji. Dolžina vseh vodotokov na porečju Mure meri 2.612 km oziroma devet odstotkov dolžine vseh vodotokov v Sloveniji. V primerjavi z drugimi porečji ter povodji je gostota rečne mreže na porečju Mure precej visoka, saj znaša 2 km/km2. Večjo gostoto ima samo še porečje Drave.
Zadnje meritve in podatki kažejo, da so pretoki reke Mure v teh dneh celo bolj ugodni od pretoka reke Drave, ki je naša najbolj izkoriščena reka. V prvih dneh marca so bili pretoki Mure celo nekoliko višji od pretokov Drave, tudi za 30 m3/s (Mura 180 m3/s, Drava 150 m3/s), od začetka marca do današnjega dne pa velja, da so bili pretoki Mure le za približno 10 m3/s nižji od pretokov Drave.
To ni pomemben podatek le z vidika neizkoriščenega energetskega hidro potenciala reke. V Sloveniji se ob suši namreč že danes srečujemo s pomanjkanjem kapacitet zadrževalnikov vode, pomanjkanje pa bo po napovedih v prihodnosti še izrazitejše. Zato je toliko bolj pomembno, da rečne vode čim dlje zadržimo na naših tleh. Energetski strokovnjaki izpostavljajo, da lahko to vlogo delno prevzamejo tudi večnamensko grajeni akumulacijski bazeni HE in zato bi bilo prav, da objekte obravnavamo tudi s tega vidika. Hkrati pa zadrževalnike lahko uporabimo tudi za bogatenje nizkih voda rek v sušnih obdobjih, napajanje podtalnice in za potrebe namakanja v kmetijstvu.
Podnebne spremembe bodo namreč v prihodnje močno vplivale na vodne vire in vodooskrbo Slovenije. Upadanje količine padavin poleti bo imelo za posledice več suš z negativnimi učinki na dostopnost vodnih virov. Pričakovati je daljša sušna obdobja ter krajša in krajevno razporejena obdobja intenzivnih padavin. Posledično se bodo spremenili časovni in geografski poplavni vzorci, upadli bodo srednji nizki pretoki vodotokov, prav tako pa lahko pričakujemo tudi težave s preskrbo z vodo zaradi padca nivoja podtalnice oziroma črpanja zalog podtalne vode pod obstoječi spodnji nivo.
Gradnja prve HE na Muri bo v skladu z NEP
Na Muri obratuje vrsta HE, a reka je energetsko izrabljena le na območju Avstrije, kjer je več kot 30 HE. Zadnja HE Spielfeld je zgrajena tik pred odsekom, v katerem postane struga Mure državna meja med Avstrijo in Slovenijo. V sosednji Avstriji, samo nizvodno od Gradca do meje s Slovenijo v Šentilju, obratuje šest HE v podobnih topografskih, geografskih in geoloških razmerah, kot so tudi pri nas. Vse te HE so pretočnega tipa, obratujejo torej tako, da voda z istim pretokom kot priteka tudi odteka. Rečna gladina v akumulacijskih bazenih je zato (praktično) stalna.
Projekt HE na reki Muri ima multidisciplinarni značaj in povezuje več področij: kmetijstvo in gozdarstvo (namakalni sistemi, črpališča, vpliv na gozdarstvo), okolje (podtalnica, novi biotopi, naravni parki, kakovost vode), gospodarstvo (lovstvo in ribištvo, turizem in rekreacija, infrastruktura, industrija in gospodarski učinki).
Konec leta 2005 je bila DEM izdana koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja. Predvidena je bila izgradnja osmih HE na Muri (Sladki Vrh, Cmurek, Konjišče, Apače, Radgona, Radenci, Hrastje in Veržej), ta načrt pa je bil kasneje spremenjen. HE se bodo namreč gradile v skladu z novim NEP, ki območje potencialne izrabe reke Mure omejuje na mejni odsek z Avstrijo do avtocestnega mostu pri Vučji vasi na notranji Muri (skupne moči od 1,5 MW do 55 MW glede na okoljsko sprejemljivost) do leta 2030. To pomeni, da bodo HE umestili tja, kjer je njihov vpliv na trajnostni razvoj pozitiven, vpliv na naravno okolje pa obvladljiv. (pb)