Iz prenosnega omrežja je bilo v prvih treh letošnjih mesecih prevzetih 3,4 TWh električne energije ali za 3,4 odstotka več kot v enakem času lani.
Gospodarsko okrevanje se vse bolj odraža tudi na povečanem povpraševanju o električni energiji, pri čemer je bilo iz prenosnega omrežja v prvih treh letošnjih mesecih iz prenosnega omrežja prevzetih 3 milijarde 446,2 milijona kilovatnih ur oziroma za 3,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju in tudi za 2,2 odstotka več kot je bilo sprva predvideno z letošnjo elektroenergetsko bilanco.
Povečani odjem je bilo na začetku leta zaznati še zlasti pri distribucijskih podjetjih, pri čemer so ta od začetka leta do konca marca iz prenosnega omrežja prevzela 2 milijardi 847,2 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo kar za 4,9 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Večji od primerljivega lanskega je bil v tem času tudi odjem neposrednih odjemalcev, ki so skupno iz prenosnega omrežja prevzeli 515,1 milijona kilovatnih ur in tako lanski rezultat presegli za 1,5 odstotka. Manjši od lanskega pa je bil v tem času odjem ČHE Avče, ki je za potrebe črpanja v prvem trimesečju iz prenosnega omrežja prevzela le 84 milijonov kilovatnih ur, kar je bilo za 26,5 milijona ali 24 odstotkov manj kot v enakem času lani.
Če upoštevamo celotno domačo proizvodnjo v tem času, bi lahko potrebe po električni energiji skoraj v celoti pokrili sami, ker pa v skladu s pogodbo polovica proizvodnje iz nuklearne elektrarne Krško pripada sosednji Hrvaški, smo morali za pokritje vseh potreb nekaj električne energije tudi uvoziti. Tako smo v prvih treh mesecih iz sosednjih elektroenergetskih sistemov uvozili 2 milijardi 199,5 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo skoraj enako kot leto prej. Na tuje pa je v tem obdobju romalo 2 milijardi 137,9 milijona kilovatnih ur oziroma za pet odstotkov manj kot v prvem trimesečju leta 2016.