Konec junija je bilo v podporno shemo vključenih 3.507 enot s skupno nazivno močjo 386,8 MW. Med njimi je bilo največ sončnih elektrarn, in sicer 3.178, sledile pa so jim soproizvodne enote na fosilna goriva, ki jih je bilo 198.
V prvih šestih letošnjih mesecih je bilo enotam, vključenim v podporno shemo, skupno izplačano za nekaj več kot 44 milijonov evrov podpor oziroma za 24,7 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Povprečna višina izplačane podpore v prvih šestih mesecih letošnjega leta je znašala 183,97 EUR/MWh, kar je bilo več od povprečne višine izplačane podpore v enakem obdobju leta 2023, ko je ta znašala 164,65 EUR/MWh. V navedenem obdobju je največji delež proizvedene električne energije pripadel sončnim elektrarnam (50,2 odstotka) ter soproizvodnim enotam na fosilna goriva (25,4 odstotka), najmanj pa so k skupnemu proizvodnemu izkupičku prispevale male hidroelektrarne (0,8 odstotka). Vse elektrarne, vključene v podporno shemo, so v prvih šestih letošnjih mesecih proizvedle 239.400.526,6 kWh električne energije, kar je bilo za 32,6 odstotka manj kot lani.
Kot pojasnjujejo v Centru za podpore, je bilo v prvi polovici leta zaznati največji padec evidentirane proizvodnje pri soproizvodnih enotah na fosilna goriva, in sicer kot posledica nižjih obratovalnih podpor. V določenih primerih je namreč bila referenčna tržna cena celo višja od skupnih referenčnih stroškov naprave, kar posledično pomeni, da naprava v aktualnem letu ne dobi dodatne obratovalne podpore. Padec proizvodnje v primerjavi z lani so zabeležili tudi pri bioplinskih elektrarnah in elektrarnah na lesno biomaso, dvig proizvodnje pa je bilo v primerjavi z istim obdobjem lani zaznati pri hidroelektrarnah, sončnih elektrarnah ter v kategoriji drugo.