Po podatkih Borzenovega Centra za podpore je bilo konec marca v podporno shemo vključenih 135 elektrarn manj kot konec leta 2024, vendar pa se je zaradi vstopa večjih novih soproizvodnih naprav na fosilna goriva skupna nazivna moč vseh naprav v shemi zvišala za 151 MW. Največ električne energije so v navedenem obdobju proizvedle soproizvodne naprave na fosilna goriva, in sicer v višini 82 GWh, kar je bilo za skoraj 88 odstotkov več kot lani, tem so s proizvedenimi 33,9 GWh sledile sončne elektrarne, ki so sicer v primerjavi z lani proizvedle za 9 odstotkov manj elektrike, in bioplinske elektrarne, ki so s proizvedenimi 16,4 GWh lanske primerjalne rezultate presegle za 22 odstotkov. Pomembnejši proizvodni delež so prispevale še hidroelektrarne z oddanimi 15 GWh in elektrarne na biomaso, ki so k skupnim proizvodnim rezultatom dodale 14,2 GWh.
Največ izplačil v roke lastnikov sončnih elektrarn
Za omenjeno proizvodnjo je bilo v prvih treh letošnjih mesecih skupno izplačanih 18,4 milijona evrov podpor, od tega največ, 8,5 milijona evrov, sončnim elektrarnam, sledijo izplačila soproizvodnim enotam na fosilna goriva v višini 3,5 milijona evrov ter elektrarne na biomaso in bioplinske elektrarne z 2,7 milijona in 2,5 milijona evrov. V prvih treh mesecih leta 2025 je bilo izplačano za približno 11 odstotkov več podpor kot v prvih treh mesecih lani, ob tem pa je bilo proizvedene za 52 odstotkov več električne energije. Povprečna višina podpore za proizvedeno MWh je sicer v prvem tromesečju znašala 111,5 evra, kar je bilo za 26 odstotkov manj od povprečne izplačane podpore v enakem lanskem obdobju, ko je ta znašal skoraj 151 evrov.