Gre za največjo jedrsko naložbo v zadnjih desetletjih, ki naj bi zagotovila elektriko za približno šest milijonov gospodinjstev ter ustvarila deset tisoč delovnih mest. Po besedah britanskega ministra za energijo Eda Milibanda gre za »ključen korak k energetski neodvisnosti in razogljičenju — in s tem k stabilni prihodnosti brez fosilnih goriv«, navaja portal jedrska.si. Poudarja še, da Velika Britanija potrebuje “zlato dobo jedrske energije”, saj bo povpraševanje po elektriki do leta 2050 verjetno vsaj podvojeno. Vse ključne strokovne ocene pa potrjujejo, da ima jedrska energija ključno vlogo pri prehodu na nizkoogljično družbo.
Gradnja mora biti hitrejša in cenejša
Elektrarna bo imela dva reaktorja tipa EPR moči 1600 MW, ki ju bo gradil francoski EDF. Reaktorja bosta kopija tistih pri Hinkley Point C, a z izkušnjami iz prejšnjega projekta bi morala biti gradnja hitrejša in cenejša. Skupna moč reaktorjev bo 3,2 GW.
Poleg tega vlada spodbuja razvoj SMR, za katere upa, da bodo v prihodnosti privabili tudi zasebne vlagatelje, zlasti iz tehnološkega sektorja. Podjetje Rolls-Royce je bilo razglašeno za zmagovalca državnega razpisa za gradnjo prvih SMR-jev v Evropi.
Naložba v Sizewell C in SMR-je ne bo konkurirala obnovljivim virom, ampak jih bo dopolnjevala. Ed Miliband, ki jedrsko energijo zagovarja že od leta 2009, je odločitev utemeljil kot odgovor na “največjo dolgoročno grožnjo človeštvu — podnebne spremembe”. Poudarja, da »z jedrsko industrijo vlada želi okrepiti tudi socialno-ekonomski vidik energetskega prehoda.«
Pri upravljanju več države in s tem manj tveganj
Za razliko od preteklih projektov bo nova jedrska elektrarna večinsko v državni lasti in financirana s strani države, kar znižuje stroške financiranja, to pa je tudi v nacionalnem interesu.
Gre za odmik strategije prepuščanja jedrskih projektov zasebnemu kapitalu, ki jo je britanska vlada ubrala pri gradnji Hinkley Point C. Ta projekt se je zaradi visokih zahtevanih donosov na zasebni kapital izjemno podražil.
Minister ob tem priznava, da »je bila britanska jedrska politika v preteklih 14 letih prepočasna in polna zamujenih priložnosti.« Elektrarna Sizewell C je bila namreč predvidena že leta 2010, a so bile vse do danes politične in finančne odločitve prepočasne ali nedosledne. Nova vlada želi to spremeniti in v naslednjih letih v omrežje priključiti več novih jedrskih kapacitet kot v zadnjih 50 letih skupaj, navaja portal jedrska.si.
Poziv k realističnemu in odločnemu pristopu
Nasprotniki projekta, zlasti okoljske skupine, opozarjajo na visoke stroške in možne zamude. Kot jim odgovarja vlada, »bo jedrska energija igrala ključno vlogo pri zaščiti družinskih proračunov, energetski suverenosti in boju proti podnebnim spremembam, stroški nedejavnosti na področju podnebja in energije pa bodo bistveno višji.«
Veliko bolj utemeljeno kritiko vladne strategije je podala neodvisna energetska svetovalka Kathryn Porter, ki opozarja, da trenutni načrt ne zagotavlja pravočasne energetske varnosti. Kritična je tudi do vladnega podcenjevanja časovnih in tehničnih izzivov pri SMR, ki v zahodnem svetu še niso komercialno vzpostavljeni. Zato poziva k »trdnemu, izvedljivemu in strateško premišljenemu načrtu«. Med ključnimi predlogi izpostavlja uporabo drugačne tehnologije, in sicer naj namesto zamudnega in predragega modela EPR, država uporabi korejski reaktorski dizajn APR1400, ki se je že uspešno uveljavil v Južni Koreji in ZAE (8 enot v povprečju zgrajenih v 8,5 letih, bistveno ceneje kot britanski projekti).
Obstoječi regulativni okvir je po njenem mnenju neučinkovit in pretirano kompleksen, zato je po njenem mnenju potrebna temeljita reforma regulacije.
Poziva k poenostavitvi okoljskih postopkov, saj so za skoraj identična jedrska projekta (Sizewell in Hinkley) pripravljali več deset tisoč strani okoljskih dokumentov, kar označuje za birokratski absurd.
Poziva k javnemu financiranju začetne faze projektov, saj se vlagatelji zaradi nepredvidljive regulative izogibajo jedrskim projektom. »Vlada naj sama financira gradnjo prvih dveh reaktorjev, nato pa jih po zagonu, ko bo projekt postal zanimiv za zasebni kapital, refinancira« je še dejala.
Po njenem prepričanju se ponuja možnost vključitve javnosti. In sicer bi vlada lahko po zgledu nekdanjih privatizacij državljanom ponudila možnost vlaganja prek delnic, kar bi okrepilo podporo in domače investicije v infrastrukturo.
Poziva k postavitvi širšega strateškega okvira. In sicer naj načrt vključi izgradnjo 5–6 velikih jedrskih enot in upošteva tudi prednosti jedrske energije z vidika prostorske učinkovitosti (majhna poraba zemljišč na proizvedeno količino energije).
Porterjeva opozarja, da si »Velika Britanija zaradi staranja energetskih virov in tveganj izpadov električne energije ne more več privoščiti zamud.«
Pristop Velike Britanije drugim evropskim državam lahko služi kot zgled
Kljub nekaterim dvomom v nov vladni načrt pa z začetkom gradnje Sizewell C in pospešenim razvojem SMR-jev Velika Britanija jasno sporoča, da bo jedrska energija osrednji del njenega zelenega prehoda. Gre za strateško odločitev, ki združuje okoljske cilje, energetsko varnost in gospodarsko pravičnost.
Evropske države, torej tudi Slovenija, lahko v tem vidijo zgled dolgoročne energetske vizije, v kateri ima jedrska energija svoje nepogrešljivo mesto, še navaja portal jedrska.si.