(STA) Kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, bo zakon Sloveniji omogočal sistematično in usklajeno izvajanje podnebnih politik. "Zakon tlakuje pot k čistejšemu zraku, manjšemu uvozu in manjši odvisnosti od fosilnih goriv ter boljšim stavbam, večji odpornosti in novim zelenim delovnim mestom. Morda bo prav ta zakon točka preloma, ko bomo začeli razmišljati drugače in spremembe, ki jih prinaša, znali obrniti v svojo korist. Gre za zakon, ki ga ne oblikujemo zgolj zaradi evropskih zahtev, temveč kot naš skupni načrt za bolj zdravo, za varnejšo in pravičnejšo prihodnost. Zakon nas vodi na pot razogljičenja in večje odpornosti na podnebne spremembe."
Temeljni cilj zakona je s postopnim zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in povečevanjem ponorov doseči podnebno nevtralnost najpozneje do leta 2045 ter obenem okrepiti odpornost na posledice podnebnih sprememb, so v vladnem sporočilu dodatno navedli na resornem ministrstvu.
Dražje ogrevanje in transport?
Glavni kamen spotike je sicer predstavljala uvedba nove sheme za trgovanje z emisijskimi kuponi, ki to obveznost širi tudi na dobavitelje fosilnih goriv za transport ter ogrevanje in ki naj bi začela veljati z letom 2027. Del koalicije je bil namreč zaskrbljen zaradi podražitve energentov in učinka na javno mnenje, ki naj bi jih ta sprememba prinesla. Zdaj so predlog zakona spremenili tako, da se učinki nove sheme emisijskih kuponov za promet in stavbe ne bi odrazili v končnih cenah.
Tako dobavitelji goriv ne bodo smeli na končne kupce prenesti cene emisijskih kuponov v višini, višji od tiste, ki jo bodo sami plačali. Poleg tega bo vlada v primeru cen emisijskih kuponov za promet in stavbe nad določeno mejo te stroške uravnotežila z ustreznim znižanjem davkov in drugih dajatev. Pristojni minister ocenjuje, da je zakonski predlog dober kompromis in podlaga za ukrepanje.
Več subvencij in podpor
Zakon bo predvidoma omogočil več podpore ljudem, več subvencij za čiste tehnologije, več naložb v energetsko prenovo stavb, več podpore gospodarstvu za zeleni prehod ter tudi več zaščite pred vremenskimi ujmami, je povedal minister.
Podjetjem naj bi omogočili pravočasno prilagoditev zeleni preobrazbi. Vlaganje v nizkoogljične tehnologije, krožno gospodarstvo in trajnostne inovacije bi spodbujali med drugim s pomočjo sistema trgovanja z emisijami, mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki naj zagotovil enake pogoje za domače in tuje proizvajalce z vidika ogljičnega odtisa, ter spodbudami podnebnega sklada.
Po ministrovih besedah je predvideno črpanje skoraj dveh milijard evrov evropskih sredstev v sedmih letih - od tega okoli 360 milijonov evrov iz socialnega sklada za podnebje za podporo predvsem najbolj ranljivim gospodinjstvom - za zmanjševanje uvozne odvisnosti od fosilnih goriv, zmanjševanje energetske in mobilnostne revščine ter za krepitev odpornosti na podnebne spremembe.
Subvencije za fosilna goriva ostajajo
Glede dejstva, da predlog kljub prvotno drugačnim načrtom ministrstva ohranja obstoječi sistem subvencij za fosilna goriva - prek vračila trošarine za dizelsko gorivo pri komercialnem prevozu blaga in potnikov - je minister povedal, da Slovenija ni otok znotraj EU in ima zelo veliko tovornega prometa tako iz severa proti jugu kot iz vzhoda proti zahodu, tako da to težavo rešujejo na ravni EU.
Kot so na ministrstvu pojasnjevali aprila ob predstavitvi takratnega predloga zakona, so presodili, da bi v primeru, da bi to vračilo ukinila le Slovenija, ne pa tudi sosednje države, izgubila proračunske prihodke, saj bi prevozniki gorivo točili v bližnjih državah, emisije pa bi ostale enake.