Po nedavnem pozivu vladi k čimprejšnji obravnavi in sprejetju zakona, ki ga je podprl tudi Svet za varovanje okolja pri SAZU, so člani Podnebnega sveta na včerajšnji seji izpostavili, da zakon vzpostavlja ključne finančne in pravne temelje za dolgoročno razogljičenje, ki lahko predstavlja tudi ekonomsko-razvojne koristi za državo in širšo družbo. Pri tem opozarjajo, da nosilci razvoja zelenih tehnologij in trajnostnih rešitev že danes dosegajo čezmerne finančne koristi. Poudarili so, da je za širše družbeno sprejemanje ukrepov zakona potrebna močna, podatkovno podprta komunikacijska kampanja, v katero je treba vključiti čim več deležnikov, ki bi pojasnila pomen in koristi okoljskih in podnebnih ukrepov za vsakdanje življenje. Razprave o spreminjanju navad državljanov niso konstruktivne, saj je po njihovem mnenju »država tista, ki nosi odgovornost, da zakon sprejme ter učinkovito in pravično vodi zeleni prehod.«
Treba je zagotoviti osnovno raven kompetenc odločanja zaposlenih v državni upravi
Ob tem so opozorili še na pomanjkanje usklajenosti v državnih organih glede razumevanja okoljske in podnebne problematike in izvajanja podnebne zakonodaje, zato so podali predlog za uvedbo obveznega izobraževanja o podnebnih in okoljskih vsebinah za zaposlene v državni upravi.
V razpravi so člani pozvali tudi k višjim standardom javnega prostorskega načrtovanja, kar bi lahko udejanjili v obliki državnih priporočil, ta bi lahko vključevala tudi priporočila za ohranjanje kakovosti zraka in obnovo na podnebne spremembe bolj prilagodljivih slovenskih gozdov.