Naprave, vključene v podporno shemo, so lani skupaj proizvedle nekaj manj kot 671 GWh električne energije, od tega največ soproizvodne enote na fosilna goriva, in sicer slabih 323 GWh.
Po predhodnih podatkih Borzenovega centra za podpore je bilo konec minulega leta v podporno shemo vključenih 3.566 proizvodnih enot, katerih skupna nazivna neto moč je znašala 386,4 MW (konec leta 2022 je bilo v podporni shemi 3.718 enot skupne nazivne moči 395 MW). Od tega je 3.279 enot bilo še iz stare podporne sheme (vstop v sistem podpor glede na predhodno znane referenčne stroške), 287 pa po EZ1 (vstop preko javnih pozivov + prehodi iz starega sistema).
Elektrarne vključene v podporno shemo so lani skupaj proizvedle nekaj manj kot 671 GWh električne energije, največji dve skupini elektrarn glede na proizvodnjo v podporni shemi pa sta bili soproizvodne naprave na fosilna goriva, ki so k skupnemu izkupičku prispevale slabih 323 GWh, in sončne elektrarne s proizvedenimi 220,5 GWh električne energije. Tem so sledile še bioplinske elektrarne (dobrih 70 GWh) in elektrarne na lesno biomaso ( slabih 47 GWh).
Skupna vrednost izplačil iz podporne sheme (brez DDV) je v letu 2023 znašala skoraj 107 milijonov evrov, od tega so največ podpor prejele soproizvodne naprave na fosilna goriva (približno 53 milijonov evrov), sončne elektrarne (41,6 milijona evrov) ter elektrarne na lesno biomaso (približno 6,5 milijona evrov). Primerjava z letom 2022 pa pravi, da je bilo v letu 2022 skupno izplačanih 94,7 milijona evrov podpor, po deležu proizvedene električne energije pa so tudi takrat izstopale soproizvodne enote na fosilno gorivo (40 odstotkov) in sončne elektrarne (33 odstotkov).