Na dogodku je bilo predstavljeno stanje na področju posodobitve NEPN, aktivnosti slovenskih podjetij v smeri zelenega prehoda, načrti vlade glede izgradnje JEK2 ter zaključki podnebne konference v Dubaju.
Kot je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka, se v gospodarstvu zavzemajo, da bi referendum o izgradnji JEK2 izvedli še letos ter ob tem izrazil zadovoljstvo, da tudi v odgovornih strukturah vlade prihaja do spoznanja, da je potrebna čimprejšnja odločitev o tem.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je poudaril, da mora biti skupni cilj prizadevanj energetske stroke, gospodarstva in odločevalcev ob upoštevanju smernic zelenega prehoda in hkratnem zavedanju, da se bodo potrebe po električni energiji tudi zaradi digitalizacije, novih tehnologij in prehoda na brezoglično mobilnost še povečale – zagotovitev čim višje stopnje energetske samozadostnosti Slovenije oziroma zadostna količina trajnostne, zanesljive in cenovno dostopne energije za državljanke in državljane ter za podjetja. Tudi energetsko zahtevna podjetja. Slednjemu je treba po njegovem mnenju nameniti posebno pozornost, da preprečimo, da bi se dekarbonizacija prevesila v deindustrializacijo Slovenije na eni in v energetsko revščino na drugi strani.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je poudaril, da Slovenija sledi ciljem, ki jih predvideva evropski zeleni dogovor, in sicer doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050, vendar pa je način, kako bomo ta cilja dosegli, naša odločitev. Kot je dejal, sam zastopa gospodarstvo, ki ne beži od te odgovornosti. Slovenska podjetja, predvsem energetsko intenzivna, ki so že danes v samem svetovnem vrhu po trajnostnih kriterijih poslovanja, imajo na tem področju ambiciozne načrte. Za uresničitev pa bodo potrebovala tudi pomoč države. Pred nami so priložnosti za razvoj novih tehnologij, ki bodo omogočile krožno gospodarstvo, zajem ogljika in s tem spodbudile energetsko varčnost. Vendar je pogoj, da tem podjetjem zagotovimo konkurenčne pogoje poslovanja, kamor sodi tudi zanesljiva in cenovno vzdržna dobava električne energije.
Predsednik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je dejal, da smo pred velikimi energetskimi izzivi. Globalno. V primeru Slovenije pa je po njegovem mnenju ključno vprašanje doseganja energetske suverenosti. Dejstvo je, da se bomo morali odreči fosilnim gorivom zaradi vpliva na podnebje in zaradi geopolitičnih razmer. Zato se moramo že danes odločiti, kako bomo elektriko pridobivali, je poudaril.
V nadaljevanju je državni sekretar za projekt JEK2 Danijel Levičar predstavil vladne aktivnosti v podporo jedrskemu programu in projektu JEK2, poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič je spregovoril o spremembi miselnosti v EU institucijah in med državami članicami glede prihodnosti jedrske energije, Stane Merše in Danijel Crnčec iz Konzorcij za posodobitev NEPN sta zbranim predstavila ključne usmeritve in predvidene ukrepe pri prenovi NEPN , dr. Jože P. Damjan iz Ekonomske fakultete pa Načrt za podnebno nevtralno in energetsko suvereno Slovenijo, soavtor katerega je.
Udeleženci posveta so se strinjali, da je zanesljiva oskrba s cenovno dostopno energijo ključna za obstanek in razvoj gospodarstva ter da ima Slovenija na razpolago dovolj virov, da lahko doseže energetsko samozadostnost in neodvisnost od uvoza električne energije, pri čemer je za uspeh ključno, da ne ponavljamo napak drugih držav. Nujno je tudi sodelovanje vseh deležnikov pri osveščanju javnosti o potrebi po umeščanju energetske infrastrukture v prostor.
Zaključki, ki jih je predstavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, so izrazili tudi jasno podporo referendumu o JEK 2 v letu 2024 in začetek obratovanja v 2037, izpostavili nujnost, da NEPN odgovori tudi na potrebe slovenskega gospodarstva, ter da morajo biti cilji, ki so zapisani v NEPN realistični, sicer bo morala Slovenija plačevati večmilijonske kazni. Med predlogi je tudi nadomestitev izraza OVE z izrazom NOVE (nizkoogljični vir energije, ki poleg vetra, sonca, vode, biomase itd. vključuje tudi jedrsko energijo in v prehodnem obdobju zemeljski plin, kot je sprejeto v taksonomiji EU) in sprememba Direktive RED III, ki zahteva, da države članice skupaj zagotovijo, da delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije EU leta 2030 znaša najmanj 42,5 odstotka. V direktivi se mora zahteva po deležu iz OVE nadomestiti z deležem nizkoogljičnih virov ali količino izpustov.
Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnji sej obravnavala pristojna Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance nato pa še plenum Državnega sveta.