Dekan ekonomske fakultete prof. dr. Tomaž Turk je ob začetku dejal, da je v današnjem času, ko se srečujemo s številnimi negotovostmi in izzivi, takšen dogodek še posebno pomemben. Energetska ekonomika je precej občutljiva tema, še posebej v tem trenutku, ko se srečujemo z globalnim težavami, v smislu klimatskih sprememb in našega bivanja na planetu. Dejstvo je, da energetika bistveno vpliva na naše počutje in življenjske pogoje. Na eni strani imamo velike spremembe na tehnološkem področju in na drugi pri delovanju trga ter doseganju družbenega dogovora. Glede na vse, pa bomo očitno v Sloveniji in širše morali sprejeti novega.
Predsednik EZS in direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar je v uvodnem nagovoru poudaril, da smo v Sloveniji v izjemno težkem položaju. Vsi smo za zeleni prehod, ni pa vse tako lepo, kot se zdi. Ko govorimo o zelenem prehodu, pa tudi o JEK 2 in TEŠ, imamo vedno na koncu ekonomijo. Ekonomija in ekonomska presoja na ravni gospodarstva je zato po njegovem ključni. Pri iskanju rešitev za prihodnost tako ne gre upoštevati le tehniko, predvsem je treba ljudem jasno povedati, koliko nas bo zeleni prehod stal in, da ta nikakor ne bo poceni.
Po besedah državnega sekretarja na MOPE univ. dipl. ekonomista Uroša Vajgla prehod v trajnostno energetsko prihodnost ni več le želja, ampak realnost, zato razprava o tem ni samo dobrodošla, ampak nujna. O prihodnosti bomo namreč morali sprejemati nekatere dolgoročne odločitve, med pomembnejšimi pa je tudi odločitev o nadaljnjem zagotavljanju oskrbe Slovenije z električno energijo. Zavedati se moramo, da zeleni prehod ni le izziv, ampak tudi priložnost, da za vse nas ustvarimo boljšo prihodnost za zdravo gospodarstvo in družbo nasploh. Pri tem bomo potrebovali sodelovanje in inovativnost. Vsega tega se zavedajo tudi na MOPE, zato si prizadevajo za pripravo zakonodaje, ki bo služila kot izhodišče za nadaljevanje razprave o naši energetski prihodnosti.
Podpredsednica SAEE in predsednica programskega odbora letošnje konference prof. dr. Nevenka Hrovatin je v pozdravnem nagovoru pojasnila, da tovrstne konference predstavljajo platformo treh skupin deležnikov: gospodarstva, oblikovalcev in nosilcev energetske politike ter drugih strokovnih institucij ter akademske sfere. Gre za prostor, kjer lahko razpravljajo o širših izzivih energetike in izmenjujejo poglede nanjo.
Ključna je sinergija
V prvem plenarnem delu o izzivih slovenske energetike je vodja Centra za energetsko učinkovitost na IJS mag. Stane Merše, vodja konzorcija, ki je pripravljal NEPN, predstavil ključne novosti prenovljenega NEPN, kjer so si do leta 2030 zastavili ambiciozne cilje. In sicer zmanjšanje skupnih emisij za 55 odstotkov do leta 2033 in emisij izven sheme EU ETS za 28 odstotkov. Cilj deleža OVE v bruto končni rabi energije znaša 33 odstotkov, raba končne rabe energije pa 50,2 TWh. Kot je dejal, so cilji ambiciozni, vendar dosegljivi, pri čemer pa do leta 2040 potrebujemo številne investicije v javnem sektorju, gospodinjstvih, industriji in prometu ter dodatne naložbe v razpršene vire in nove energetske zmogljivosti, vodik in električna omrežja. Poudaril je, da so ključni izzivi posodobljenega NEPN, ki gre sicer v pravo smer zagotavljanja trajnosti, krepitev proizvodnih zmogljivosti, povezovanje in sodelovanje, povečati pa bo treba tudi vlaganja v raziskave in razvoj. Ključno pa je tudi usposabljanje, izobraževanje in osveščanje.
Glavni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc je predstavil razvoj oskrbe z obnovljivimi plini in vodikom. Kar se tiče pripravljenosti Slovenije je poudaril, da je glede na dobavne vire in regijsko umeščenost slovenskega plinovodnega sistema pripravljenost na letošnjo zimo zelo dobra. V bodoče bo Slovenija postopno prešla na obnovljive pline. To pomeni vključevanje biometana in sintetičnega metana ter do dva odstotka zelenega vodika v obstoječe omrežje, postopno izgradnjo vodikovega omrežja, vzporedno delovanje metanskega in vodikovega omrežja ter povečevanje deleža (zelenega) vodika v oskrbi s plini. Ob tej priložnosti je predstavil še načrte razvoja vodikovih omrežij v Sloveniji do leta 2030, 2035, 2040 in 2050, ko naj bi slovensko plinovodno omrežje popolnoma "ozeleneli".
Glede na vse, kar je bilo v zadnjem času povedanega in napisanega, je mag. Aleksander Mervar najprej predstavil nekaj splošno veljavnih neresnic. Tako ne velja, da je Slovenija na letnem nivoju uvoznik električne energije, kot tudi ne, da imamo najvišje končne cene električne energije v Evropi. Prav tako po njegovem mnenju brezogljična družba v praksi ne obstaja, govorimo lahko le o nizkoogljični družbi, enako velja tudi, da zeleni prehod samo z OVE ni možen. Ne drži tudi, da bo stroškovna cena iz JEK 2 nizka in niti to, da bo z novimi investicijami v proizvodne vire proizvedena električna energija cenejša, kot uvožena. V praksi pa se je izkazalo tudi že, da trditev, da je brez TEŠ delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema in tudi slovenskega gospodarstva ogroženo, ne drži. Podrobneje je pojasnil razliko projekcij bilanc na letni ali urni osnovi, letne bilance v odvisnosti od izbranih tehnologij proizvodnje električne energije, pet korelacij OVE scenarija ter glavna tveganja OVE in jedrskega scenarija. Dejstvo je, da noben scenarij ni brez tveganj, oba pa imata velik vpliv na elektroenergetsko omrežje. Po drugi strani pa največja tveganja za elektroenergetska omrežja predstavljajo izjemno visoka vlaganja v omrežje, dolgi roki za izvedbo investicij ter pomanjkanje kadra za njihovo izvedbo. To pa ima visok vpliv na dvig tarif za uporabo omrežij.
Direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina je predstavila nekaj vidikov, ki jih mora agencija kot regulator naslavljati na področju oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom. Poudarila je, da izhodišče za preoblikovanja sistema obračunavanja omrežnine, o katerem je bilo v zadnjem času veliko povedanega, izhaja iz NEPN, ki predvideva porast porabe električne energije, in to brez ali z dodatnimi ukrepi, kar se odraža tudi v načrtih razvoja elektrooperaterjev in vpliva na konično obremenitev omrežja. Povedano je bilo že, da bodo toplotne črpalke lahko predstavljale resen problem. Ocenjeni stroški naložb za distribucijski sistem, pri katerih so upoštevani najverjetnejši scenariji rasti odjema in proizvodnje električne energije v desetletnem obdobju skupaj znašajo več kot 3,5 milijarde evrov. Zato bi bila po njenem mnenju nujna dopolnitev EZ-2 s posebno tarifno postavko, ki bi bila namenski vir za naložbe v omrežje zelenega prehoda. Nanizala je še izzive agencije pri regulaciji oskrbe z zemeljskim plinom in z električno energijo. Kot je zaključila, je njihova glavna skrb odjemalec, zato je izjemno pomembno, da kar se da učinkovito spremljamo trende razvoja in se odločamo skladno z dinamiko, da ne ustvarimo nasedlih investicij.
Ob koncu prvega dela konference je Marjan Eberlinc povedal, da bo naslednje leto, ko bo začela obratovati PPE-TOL delež plina v energetski oskrbi v Sloveniji znašal preko 10 TWh in je po njegovem mnenju nenadomestljiv. Po mnenju agencije ACER so vsi projekti vodikovih omrežij preveč ambiciozno zastavljeni, se pa je že začelo odvijati. Opozoril pa je, da morajo biti temelji ekonomsko dobro zastavljeni. In to je glavni razlog, da se investicije ne izvajajo s takšno dinamiko. Gre za izredno velik izziv za naše omrežje v prihodnje. Glede pozivov vlade agenciji za energijo, naj naredi natančnejše analize, kakšen učinek bo imel nov sistem obračunavanja omrežnine na različne skupine uporabnikov, zlasti na ranljive, je mag. Duška Godina poudarila, da se ne strinja z vladnim ukrepom o regulaciji cene električne energije v takšni obliki, za popolnoma vsa gospodinjstva v Sloveniji, saj se soočajo z najnižjo stopnjo menjav dobaviteljev. Kljub temu, da je bila cena zamejena navzgor, so se cene na maloprodajnem trgu dejansko ohranjale na isti ravni, kar ni dobro za trg. Kar se tiče dodatne regulacije cen, ki je odziv na višji račun v zimski sezoni, je poudarila, da bo račun višji za deset evrov. To pomeni, da to nikogar ne more pahniti v energetsko revščino. Ob tem pa je poudarila, da je treba problem energetske revščine reševati na sistemski ravni, že danes pa so na voljo številni ukrepi denarne pomoči za reševanje energetske revščine. Že do sedaj so pri analizi učinkov razdelali in zajeli vse skupine ter to javnosti tudi že večkrat nazorno pokazali, prvič že konec leta 2021. Prvi realni izračuni se od tega ne razlikujejo. Še enkrat je poudarila, da je ravno za tiste, ki omrežje manj obremenjujejo, prenova obračuna toliko bolj ugodna, pomeni le, da se bo breme bolj pravično prerazporedilo med uporabnike. Vladi bodo prisluhnili in ji posredovali še podrobneje razdelano analizo z že znanimi prvimi podatki. Že prvi kazalniki bodo pokazali, ali so pri pripravi kaj spregledali in temu ustrezno bodo na osnovi strokovnih analiz metodologijo dodatno prilagodili. Mag. Aleksander Mervar je glede ustrezne organiziranosti distribucije izpostavil, da je največji problem to, da je Slovenija relativni majhna, imamo pa pet distribucijskih podjetij in ločene nabavne postopke. Vsako distribucijsko podjetje zase načrtuje in investira v srednje- in nizkonapetostno omrežje namesto, da bi to združili in na nivoju Slovenije naredili en načrt. Sam je že v preteklosti v študiji predlagal, da bi distribucije država dokapitalizirala, postala novi lastnik in izplačala male delničarje. Drug predlog je bil, da bi v Sloveniji imeli dve distribuciji, za vzhodno in zahodno Slovenijo. Ali pa, da ostane tako kot je. A kot poudarja, s kadrom, ki ga je premalo, in s to omrežnino ni možno izvesti investicij v obsegu, ki je predviden, ne fizično in ne vrednostno.
Podjetjem razvojnih projektov ne manjka, težave so z umeščanjem v prostor
V drugem panelnem predavanju pa je bila osrednja pozornost namenjena priložnostim in prilagajanju energetskih podjetij in odjemalcev na zeleni prehod. Uvodoma je generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj predstavil razvojne načrte skupine, pri čemer je izpostavil, da je HSE kot največji proizvajalec električne energije v Sloveniji, ki prispeva 52 odstotkov vse doma proizvedene elektrike in kar 72 odstotkov vse obnovljive energije, eden glavnih nosilcev zelenega prehoda. Tej vlogi so podredili tudi svoje razvojne načrte, pri čemer so si za cilj do leta 2030 zastavili povečanje zmogljivosti sončnih elektrarn za 800 MW, do leta 2035 pa celo za 1.400 MW, zmogljivosti vetrnih elektrarn za 50 MW oziroma do leta 2035 za 70 MW, zmogljivosti hidroelektrarn za 50 oziroma 100 MW, elektrarn na biomaso za 50 oziroma 70 MW, geotermalnih elektrarn za 11 oziroma 17 MW ter proizvodnjo 3 tisoč ton vodika in 300 GWh toplotne energije. Skupno naj bi tako do leta 2035 zagotovili za 1.758 MW novih zmogljivosti iz obnovljivih virov energije, pri čemer pa doseganje teh ciljev odvisno od razpleta posameznih konkretnih projektov, pri čemer igra ključno vlogo umeščanje v prostor, kjer so postopki zelo dolgotrajni in zato povečujejo negotovost. Pri tem za zdaj še najbolje kaže sončnim elektrarnam, veliko pa si obetajo tudi od projekta vzpostavitve Severno-jadranske vodikove doline. Dr. Štokelj je ob tem omenil tudi nekaj primerov dobrih praks umeščanja v prostor - nedavno podpisan sporazum z občinama Trbovlje in Hrastnik o širitvi sončne elektrarne Prapretno, sporazum z mestno občino Maribor o nadaljevanju postopkov za postavitev večje sončne elektrarne na degradiranem območju, sporazum z občino Mali Log o postavitvi vetrne elektrarne in sprejetje državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno Ojstrica. V zvezi s prihodnjimi načrti je še izpostavil, da glede na spremenjene razmere na trgu iščejo tudi nove poslovne modele tako za individualne odjemalce kot industrijo.
Predsednik uprave Petrola Sašo Berger je v svoji predstavitvi izpostavil krepitev vloge Petrola kot energetske družbe, ki se je aktivno vključila v energijski prehod, in sicer tako na področju izrabe obnovljivih virov energije, uvajanja e-mobilnosti, digitalizacije poslovanja in širitve nabora rešitev na področju uvajanja pametnih mest, čiščenja odpadnih voda, daljinskega ogrevanja in povečevanja energetske učinkovitosti. Delež pridobivanja energije in storitev s tega področja tako pomeni v Petrolu že dobro tretjino vseh prihodkov, si pa ta delež želijo v prihodnjih letih še povečati. Med ključnimi Petrolovimi razvojnimi projekti pa je Sašo Berger izpostavil Petrol Green, to je nameščanja sončnih elektrarn na vse svoje servisne objekte, Cross-e Slovenija, Hrvaška, ki vključuje postavitev 105 ultra hitrih polnilnic na avtocestnih odsekih do konca leta 2026, postavitev vetrne elektrarne Dazlina na Hrvaškem ter EPRM 2.0, ki se nanaša na upravljanje, trgovanje, prodajo in upravljanje s tveganji z uporabo sodobnih napovednih modelov in umetne inteligence na področju električne energije in zemeljskega plina. Kot je še dejal, si želijo do konca prihodnjega leta lastne proizvodne zmogljivosti iz obnovljivih virov s sedanjih 95,5 MW povečati na 160 MW.
Zanimiva je bila tudi predstavitev Ljuba Germiča iz Energetike Maribor, ki je poudaril, da je oskrba s toplotno energijo, kljub temu, da je pomemben del energetske oskrbe, dostikrat spregledana, in je prehodu toplotne oskrbe namenjeno bistveno manj sredstev. Pri tem vidi svetlo prihodnost predvsem v tesnejšem povezovanju in iskanju sinergijskih učinkov med energetskimi panogami, saj tudi strategija sistemov daljinskega ogrevanja temelji na treh ključnih stebrih – zanesljivosti oskrbe, cenovni dostopnosti in okoljski sprejemljivosti. Kot je dejal, se tudi pogosto pozablja, da regulacije in različni ukrepi na določenih energetskih področjih vplivajo tudi na toplotne sisteme, saj lahko odjemalcem dajejo napačne signale.
V prihodnje naj bi se viri za proizvodnjo toplote bistveno spremenili, pri čemer naj bi se še zlasti občutno povečala izraba biomase, nujno pa bi bilo v tovrstne sisteme vključiti tudi energijo pridobljeno s sežiganjem odpadkov, ki postajajo vse bolj kritično vprašanje, saj se možnosti njihovega izvoza vse bolj krčijo, stroški povezani s tem pa naraščajo.
Generalni direktor Gen energije dr. Dejan Paravan pa se v nadaljevanju razprave ni mogel izogniti vprašanju, kako s projektom JEK 2 po odpovedi referenduma, pri čemer je dejal, da je referendum političen instrument, Gen energija pa gospodarska družba, ki jo zavezujejo dokumenti sprejeti s strani lastnika, to je družbe SDH. Ti se niso spremenili, tako da Gen energija nadaljuje s pripravami projekta JEK 2, končno odločitev o tem pa naj bi sprejeli konec leta 2028. Ob tem je izpostavil, da se je razprava o jedrski energiji v luči priprav na referendum spolitizirala, vsekakor pa bi morali razpravo o naši energetski prihodnosti ob upoštevanju vseh realnih možnosti nadaljevati. Kot je dejal, so bile dosedanje razprave o tem usmerjene predvsem v to, kaj ne, in ne v to, kaj ja, pri čemer pa bomo morali odgovor na to vprašanje vsekakor dati. V Gen energiji ob tem nadaljujejo tudi s proučevanjem možnosti postavitve malih modularnih reaktorjev. Glede vprašanja, kako je z zagotavljanjem potrebnih kadrov za nadaljnji razvoj jedrske energije pri nas, pa je dr. Paravan odgovoril, da je ključni element predvidljivost ter, da vsaka nihanja na kadrovskem področju pomenijo večje stroške.
Letos podeljeni kar dve nagradi
Popoldanski del konference se je začel s podelitvijo nagrade za najboljši študentski prispevek, in sicer sta jo letos prejela kar dva študenta, ki sta za svoji deli prejela enako število točk - Barbara Kurbus in Klemen Kajba. V nadaljevanju pa je bilo v šestih sekcijah, Energetsko podnebne politike, Energetska prenova stavb, Obnovljivi viri energije, Elektromobilnost, digitalizacija in umetna inteligenca, Analiza in razvoj energetskih trgov in sistemov ter Razogljičenje in energetska učinkovitost podjetij predstavljenih 28 različnih raziskovalnih projektov.