Izpostavljeno

Zeleni prehod zahteva sodelovanje celotne skupnosti

Zelena transformacija je rdeča nit današnje Večerove energetske konference 2024, na kateri so iskali odgovore na vprašanja, kako omogočiti pravičen in socialno pošten zeleni prehod, kako ohraniti in krepiti inovativnost in konkurenčnost industrije, kako “pametna” bo industrija in kako “pametni” bomo uporabniki njenih rešitev, kako kakovostno živeti in bivati kot družba, kot posamezniki v njej, ter kakšna je vloga digitalnih tehnologij v tem procesu.

Zeleni prehod zahteva sodelovanje celotne skupnosti

Ob 79-letnici ustanovitve časnika Večer so pripravili Večerovo energetsko konferenco 2024, ki so jo posvetili zeleni transformaciji. Razprave so usmerili tako v družbene, gospodarske in regulatorne učinke procesa zelenega prehoda, kot v pereče problematike, kot je umeščanje vetrnih elektrarn. Dotaknili so se še sončne energije, vloge in izzivov distribucijskih omrežij pri zelenem prihodu, pa tudi priložnosti na področju sofinanciranja, izzivov na področju plina ter sodobnih in inovativnih načinov na področju gradnje.

Uvodoma je zbrane nagovoril odgovorni urednik Večera, Matija Stepišnik, ki je poleg zelenih sprememb spomnil tudi na spremembe na področju medijev, saj so kakovostni, verodostojni in odgovorni mediji eden od dejavnikov uspešnega prehoda v zeleno prihodnost.

Zeleni prehod je realnost, a čaka nas še veliko dela

Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ob praznovanju vključitve Slovenije v Evropsko unijo ugotavlja, da je EU omogočila višje življenjske standarde, brez EU pa bi imeli slabši zrak, slabše bi ravnali z odpadki in okoljem. EU je v mnogočem vodilna v zelenem prehodu, države pa v prizadevanjih na tem področju sodelujejo, saj okoljski vplivi ne poznajo meja. Izpostavil je pomen nove strateške agende, ki je podlaga za delo komisije v prihodnjih letih. Zeleni prehod ni več cilj, ampak sredstvo za doseganje ciljev tudi na področju konkurenčnosti gospodarstva in kakovosti življenja. Za Slovenijo je doseganje okoljskih ciljev še posebej pomembno, saj plačujemo višjo ceno podnebnih sprememb in tudi v prihodnje lahko pričakujemo stopnjevanje teh sprememb. Podnebni cilji pa niso edini okoljski cilji. Podnebno krizo spremlja kriza onesnaževanja (zlasti mikroplastika predstavlja tveganje). Kriza je tudi na področju biodiverzitete. Če želimo negativne okoljske trende obrniti: aktivna mobilnost, nizkoogljični viri, ustreznejša infrastruktura (železnice itd), ključno bo krožno gospodarstvo, nadaljevanje energetskih sanacij bo potrebno, spremenjene prehranske navade (bolj kakovostna hrana, kmetijstvo), bolj trajnostna potrošnja. Vodilni vzrok vseh treh kriz je prekomerna potrošnja naravnih virov.

Vajglu so se nato v razpravi o tem, da zeleni prehod zahteva tudi zeleno transformacijo družbe, pridružili dr. Polonca Ojsteršek, vodja službe za okolje in prostor v družbi Dravske elektrarne Maribor, Alenka Markun, direktorica družbe Marbo okolje, in Luka Jazbec, vodja službe za energetsko in trajnostno regulativo in skladnost poslovanja v družbi GEN-I.

V razpravi, ki jo je moderirala Katja Cimermančič, so izpostavili ključne elemente zelenega prehoda, izobraževanje, financiranje, podjetništvo in oblikovanje politik. Ključne komponente za preobrazbo izhajajo iz spremembe načina razmišljanja in delovanja, sicer bi težko pričakovali drugačne rezultate, je povedal Vajgl. Spremembe na ozaveščanju, znanjih in spretnostih, je poudarila Ojsterškova, Markunova pa je opozorila na to, da premalo govorimo o tem, da je del zelenega prehoda tudi zmanjševanje onesnaževanja okolja, vključno z uporabo kemikalij, še posebej tistih, ki so v naravi dolgo obstojne. Jazbec je spomnil na definicijo zelene preobrazbe, ki je lahko podvržena različnim interpretacijam, zato kot primernejši okvir omenja trajnostni razvoj. Dodaja, da enostavnih rešitev ni, ukrepe pa je treba smiselno povezati in ustvariti miselni okvir, kaj zelena preobrazba sploh je. Ključni element smo ljudje, so se strinjali sogovorniki, zato je ključni izziv, da zeleni prehod ponotranjimo vsi. Dotaknili so se tudi regulative in gospodarstva, tako z vidika trajnostnega poročanja po standardih ESG kot z vidika ponekod pomanjkljive zakonodaje.   

Na vprašanja, kaj lahko naredijo podjetja in posamezniki na področju zelene preobrazbe, Jazbec odgovarja, da je najprej treba narediti oceno realnega stanja, ki bo podlaga za nadaljnje delovanje. Markunova je dodala, da je industrija pred velikim izzivom, zato ni časa čakati na državo, gospodarstvo pa mora samo usmeriti vsa sredstva v zmanjševanje ogljičnega odtisa, saj se v Sloveniji podnebje spreminja hitreje kot v ostalih delih sveta. Hkrati pa se morajo tudi posamezniki zavedati, da bo treba dati družbeno korist pred lastne interese. Da smo vsi odgovorni, dopolnjuje tudi Ojsterškova, in dodaja, da moramo zeleni prehod ponotranjiti sami, tako na področju potrošnje kot porabe virov. Vajgl je zaključil s tem, da posamezniki lahko svoj ogljični odtis preverijo z okoljskim kalkulatorjem, merjenje trajnosti pa priporoča tudi gospodarstvu.

Mitja Sagaj je v pogovoru z Ano Struno Bregar, izvršno direktorico CER, Team EUROPE DIRECT, in dr. Tadejem Smogavcem, vodjo razvoja v podjetju Enertec, spregovoril o evropskem zelenem dogovoru. Ni dovolj, da podjetja le govorijo, da so trajnostna, ampak je to treba tudi živeti, poudarja Ana Struna Bregar. Povedala je, da podjetja ne vedo čisto dobro, kaj evropski zeleni dogovor sploh pomeni, na kakšen način doseči cilje in kako hitro čas za ukrepanje mineva. Vlogo tehnološkega razvoja pri zelenem prehodu je predstavil dr. Smogavec, ki zagovarja proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Danes se pogovarjamo o visokih investicijah v zeleno energijo, vendar z vidika podjetja je vprašanje, ali smo pripravljeni investirati čas in denar v investicije, ki ne nosijo neposrednih učinkov. Podjetja bodo naklonjena zeleni energiji, če se bo za zanje ekonomko splačala. Struna Bregar se strinja, da mora biti zeleno poslovanje vsaj vzdržno, če že ne dobičkonosno.

V slovenskem energetskem kolaču manjka veter

Vetrna energija je v Sloveniji že kontroverzna tematika, ki so se je lotili v razpravi, ki jo je vodila Andreja Kutin. Dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, je predstavil razmere na področju koriščenja vetrne energije v Sloveniji. Na področju obnovljivih virov energije Slovenija zaostaja za svojimi cilji, ki znašajo 27 odstotkov do leta 2030, skladno z usmeritvami pa bi morali biti krepko čez 30 odstotkov, kar bodo upoštevali tudi v prenovljenem NEPN, kjer bodo cilji bližje 35 odstotkom. Velik manko na tem področju je vetrna energija. V evropskem prostoru je namreč Slovenija predzadnja na področju proizvodnje električne energije iz vetra, za nami je le Malta, ki pa vetrnic nima. Evropsko povprečje je sicer 19-odstotni delež vetrne energije, Danska pa dosega celo več kot 60 odstotkov.

V Sloveniji v zadnjem obdobju govora predvsem o projektu umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorju. Dr. Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, je opozoril, da je to pilotni projekt, kako tega ne početi. Meni, da je bilo na tem področju narejene veliko škode, ki bo presegala območje Pohorja. Kot nosilec urejanja prostora je bila tako denimo njihova občina o projektu bolj obveščena iz medijev kot pa od investitorja. Dodal je, da je bilo pri tem projektu izigravanja zakonodaje, občinskih aktov, občine, kar je povzročilo škodo in nezaupanje. V prihodnje bo zato težko doseči konsenz za gradnjo, saj je zaupanje težko ustvariti in lahko izgubiti. V prihodnje bo tovrstne projekte torej treba voditi v sodelovanju z lokalnim okoljem.

Sončna energija na čelu proizvodnje iz obnovljivih virov

Za razliko od vetra pa je v Sloveniji sprejemljiv, želen in pričakovan vir sončna energija. Primož Tručl, predsednik Združenja slovenske fotovoltaike in direktor Moje elektrarne,  je poudaril, da se boji, da bo razvoj investicij v fotovoltaiko, kot smo mu bili priča v preteklih letih, nekoliko zaustavil. Kljub temu je poudaril, da moramo v elektrifikacijo ter zagotavljanje potrebne energije iz vetra in sonca, če želimo, da se ogromen delež energije ne bo zavrgel.

Sofia Kokot iz družbe PV-Invest Grooup je predstavila primer avstrijske Koroške, kjer skoraj vso energijo, ki jo porabijo, pridobijo iz obnovljivih virov. Predstavila je priložnosti na področju subvencioniranja ter prikazala delež proizvedene proizvodnje sončnih elektrarn, na tem področju se namreč pričakuje, da bo v prihodnjem desetletju ali dveh strmo narasla tako poraba električne energije kot proizvodnja sončnih elektrarn.

Vpliv distribucijskega omrežja pri zelenem prehodu

O pripravljenosti distribucijskega omrežja na zeleni prehod sta z moderatorjem Srečkom Klapšem razpravljala Franc Kropec, vodja Službe za obratovanje v družbi Eles, ter mag. Peter Kaube, direktor projektov v družbi Elektro Maribor.  Eles je kot kombinirani operater distribucijskega in prenosnega elektroenergetskega omrežja v državi pred največjim investicijskim ciklusom vlaganj v razvoj distribucijskega in prenosnega omrežja, saj že samo ocenjena vlaganja v distribucijsko omrežje znašajo 4,5 milijarde evrov. Kropec je povedal, da bodo te investicije izziv tako finančno kot kadrovsko. Da bi to dosegli, bo treba drastično povečati število visoko usposobljenega kadra, ki ga je na trgu težko najti. Skoraj milijardo evrov bodo tako v omrežja morali vložiti v Elektru Maribor, potrebne vire financiranja pa bodo iskali tako iz lastnih sredstev kot iz Evrope.

Eles predvideva tudi nov pristop pri vlaganjih v distribucijsko omrežje. Kropec je povedal, da Eles že danes išče možnosti različnih pristopov, tudi z vključevanjem kandidatur za nepovratna sredstva. Kaube je dodal, da so kriteriji za gradnjo jasni: omrežje mora biti trdno in robustno, trendi se usmerjajo v elektrifikacijo, nujna bo fleksibilnost. Eles na tem področju razvija projekte, kot je bil NEDO in je GreenSwitch, s katerimi se tudi mednarodno povezujejo in optimizirajo omrežje v širšem okvirju.

Kam po denar za naložbe?

Dr. Andreja Kodrin, strateginja, strokovnjakinja za zelene investicije iz sklada InvestEU, Team EUROPE DIRECT, Quintaum, je poudarila, da se vse tematike, o katerih so danes govorili, navezujejo na investiranje. Poudarila je, da se danes soočamo z največjimi potrebami po investiranju, hkrati pa so sredstva omejena. Kljub temu Evropska unija skozi različne finančne mehanizme olajšuje vlaganja. Med takimi mehanizmi je denimo tudi SID zelen. Gašper Jež, direktor Oddelka za financiranje in marketing po pooblastilu iz SID banke, je pojasnil, da je SID banka okno za mehanizme financiranja v Sloveniji, predvsem za manjša podjetja ugotavljajo, da sredstva niso tako velik problem, večji problem so zavarovanja. Tako pri SID banki omogočajo financiranje brez zavarovanj v okviru mehanizma SID zelen. Glede na to, da potrebna letna vlaganja na področju omrežij v Sloveniji skokovito naraščajo, pa bo nujno tudi iskanje sredstev skozi različne mehanizme in inovativne rešitve. Banke bodo ob tem financiranje podjetij presojale tudi skozi trajnostno delovanje v skladu s standardi ESG. Jež je dejal, da zeleni prehod sicer ima svoje bolečine, vendar prehod poteka, saj je Evropa dovolj razvita, da si lahko privošči vlaganja brez škodljivih vplivov na okolje.

V Slovenijo iz EU pride malo denarja, slabo pa smo na to tudi pripravljeni, dodaja Kodrinova. V Sloveniji bi morali imeti konsenz, kaj želimo, delovati in načrtovati bi morali dolgoročno, vendar izkušnje kažejo, da je strategija države podvržena dnevni politiki.

Ima plin mesto v zelenem prehodu?

Timotej Milanov je pozornost usmeril v plin in predstavil spremembe na področju plina, predvsem zemeljskega plina, v zadnjem obdobju, ko se Evropska unija umika od rabe plina.

Mag. Hinko Šolinc, direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je povedal, da bo predvsem zemeljskega plina, pa tudi metana,  v prihodnje vedno manj. Nadomestili ju bodo drugi, čistejši plini in energenti. Tako že zakonodaja prepoveduje vgradnjo plinskih kotlov v novogradnje. Mag. Urban Odar, direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina GIZ DZP pa verjame, da je ta prepoved izključno politična odločitev in nepoštena do gospodinjskih odjemalcev. Kot je povedal, so plinski sistemi najcenejši ogrevalni energent na trgu. S prepovedjo plinskih kotlov pa so prepovedani tudi obnovljivi plini, še dodaja. 8800 GWh plina v 2023. Poraba zemeljskega plina v Sloveniji se povečuje, saj se priklapljajo nove plinske parne elektrarne, tako naj bi se poraba občutno, za kar 20 odstotkov, povečala.

Medtem ko je Odar opozarjal na diskriminacijo proizvodnje obnovljivih plinov, je Šolinc je opozoril, da bo proizvodnja in cena obnovljivih plinov mnogo višja od trenutnih cen zemeljskega plina, največja grožnja sistemom daljinskega ogrevanja pa je, da se bodo razmere umirile, tako na področju količin kot cen zemeljskega plina, je še poudaril. Nasprotno pa Odar meni, da se bo zemeljski plin še pocenil in je plin le politično diskriminiran. 

Sloveniji se sicer obetajo nove plinske elektrarne, ki pa bodo obratovale malo časa, njihova energija pa bo draga, zato bodo le rezervni vir, ko ne bo sonca, vode, vetra in ko bodo temperature nizke, je še dodal Šolinc.

Zeleni prehod skozi trajnostno gradnjo

Konferenco je zaključila razprava o sodobnem bivanju, inovativnosti in okolju prijazni gradnji. Razpravljali so dr. Dean Besednjak, pomočnik direktorja iz družbe Kronoterm, Milan Kuster, generalni direktor družbe i-Vent in Vanja Štolcer, raziskovalka in vodja Interreg projektov med Slovenijo in Avstrijo iz družbe Wood K plus. Izpostavili so pomen lesa kot trajnostnega gradnika, toplotnih črpalk, ki so lahko učinkovitejše od fosilnih goriv, ter nujnosti vgrajevanja prezračevalnih sistemov v stavbe.

Katarina Prelesnik
O avtorju