Energetika

EKS naj bo plod širokega družbenega konsenza!

Odgovornost za pripravo EKS je prevzela država, zato je ključnega pomena sodelovanje vseh akterjev na področju energetike. 
EKS naj bo plod širokega družbenega konsenza!

»V skupini Holding Slovenske elektrarne pozdravljamo, da se po skoraj štirih letih, odkar je bil jeseni 2011 v javni obravnavi osnutek novega Nacionalnega energetskega programa, ponovno odpira širša razprava o usmeritvah nacionalne energetske politike,« je na nedavni javni razpravi v dvorani DZ RS o pripravi Energetskega koncepta Slovenije poudaril izvršni direktor razvoja in raziskav v HSE mag. Djordje Žebeljan.  

Dolgoročne strateške usmeritve na področju energetike mora določiti država, v nasprotnem primeru podjetja pri načrtovanju svojega delovanja ne poznajo ključnih predpostavk, kar otežuje optimalno odločanje. Zato v skupini HSE, ki se nahaja v pomembnem obdobju prestrukturiranja zaradi zahtevnih razmer na energetskem trgu, želijo, da bi priprava nove nacionalne energetske strategije potekala hitreje, saj trenutno veljavna strategija oz. NEP sega v leto 2004 in je zato v vseh vidikih zastarela. Slovenija ima eno najstarejših energetskih strategij v EU, avstrijska je iz 2010, bolgarska iz 2011, češka in madžarska iz 2012, poljska iz 2013, itn.  

Večina držav EU se že prilagaja novim razmeram  

»Prenova NEP je v letu 2011 sicer že prešla v zaključno fazo, izdelana je bila tudi celovita presoja vplivov na okolje, žal pa se je postopek ustavil. Z zaskrbljenostjo ponovno ugotavljamo, da po sprejetju novega Energetskega zakona EZ-1 v začetku leta 2014, ki je postavil nove temelje za nacionalno strateško načrtovanje v energetiki, do sedaj še ni vidnega napredka pri pripravi prvega ključnega dokumenta na tej osnovi - Energetskega koncepta Slovenije, medtem ko je večina držav EU že na poti preoblikovanja in prilagajanja na nove razmere v energetiki. To nacionalna energetska podjetja postavlja v zahtevno situacijo, ko konkurenčna podjetja v nekaterih državah EU že lahko uspešno izkoriščajo nekatere možnosti za odzivanje na situacijo na trgu, ki jih lahko z ustrezno zakonodajo omogoči država,« je povedal mag. Žebeljan.    

Skupina HSE kot pomemben gospodarski subjekt že dobro desetletje sooblikuje elektroenergetski trg in energetsko prihodnost Slovenije, zato želijo aktivno sodelovati tudi pri oblikovanju prihodnje energetske strategije v Sloveniji. O vsebinski plati EKS v tej fazi težko govorijo, saj jim, kot pravijo, ni poznana, lahko pa ponudijo svoje videnje o tem, na čem naj bi temeljil osnovni energetski razvojni dokument za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let.  

Kaj bi moral opredeliti in upoštevati EKS  

»Če začnemo pri evropski in mednarodni vpetosti nacionalne strategije, potem bo moral EKS zagotovo opredeliti ukrepe za doseganje mednarodnih podnebnih obvez in ciljev zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo. Pri tem bo nujno, da dokument izpostavi vse relevantne nacionalne okoliščine, ki jih je treba upoštevati pri stroškovno učinkovitem in sorazmernem prevzemanju teh obvez in ciljev, saj delitev bremena novih ciljev glede znižanja emisij in doseganja deleža OVE med državami EU za obdobje po letu 2020 še ni določena,« je dejal mag. Žebeljan.  

Hkrati v skupini HSE menijo, da mora nova strategija upoštevati vsa aktualna dogajanja na evropskem energetskem trgu ter jih ustrezno prevesti v ukrepe na nacionalni ravni. Kot pravijo, imajo pri tem v mislih predvsem razvoj na področju mehanizmov zmogljivosti, ki se uvajajo ali pa so že uvedeni v številnih državah EU in pomenijo dopolnitev obstoječega modela energetskega trga.  

»Menimo, da mora EKS jasno opredeliti aktivnosti na tem področju. Hkrati mora dokument upoštevati razvoj Sistema EU za trgovanje z izpusti, ki ga čaka temeljita prenova, ki bo bistveno vplivala na delovanje tega sistema, ki naj bi postal ključni instrument za doseganje ne le cilja glede zniževanja emisij, ampak tudi ciljev na področju OVE. Ne nazadnje pa se EU ponovno vrača k razpravi o pomenu CCS in drugih čistih premogovnih tehnologij za doseganje zanesljive oskrbe z energijo, zato bi moral EKS posebno pozornost nameniti tudi temu področju,« je povedal mag. Žebeljan.   

Zagotoviti predvidljiv, realen in zanesljiv okvir   

Glede na to v skupini HSE zagovarjajo stališče, da bo moral EKS ponuditi ustrezne ukrepe in instrumente kot odgovor na energetske izzive prihodnjih 20-40 let. Z jasno zastavljeno strategijo bo moral ponuditi predvidljiv, realen in zanesljiv okvir za delovanje energetskih podjetij.  

»Pri tem je ključnega pomena, da EKS zagotovi ustrezno podporno okolje, saj bo doseganje zastavljenih ciljev zahtevalo precejšen investicijski izziv za akterje na energetskem trgu. Pri tem imamo v mislih izogibanje nesorazmernim obremenitvam akterjev na trgu, izboljšanje učinkovitosti postopkov umeščanja v prostor, osveščanje javnosti in doseganje večje stopnje javne sprejemljivosti potrebnih projektov,« je dejal mag. Žebeljan.  

HSE poziva k odprtemu, transparentnemu postopku  

Izvršni direktor razvoja in raziskav je nadalje poudaril, da v skupini HSE skrbno načrtujejo njihove dolgoročne naložbe v nove proizvodne objekte. Presojajo jih tudi z vidika prispevka k doseganju dolgoročnih zavez države na podnebnem in okoljskem področju, z vidika sprejetosti v lokalnem okolju, pa tudi z vidika donosnosti.  

»Naši dolgoročni načrti po našem mnenju ustrezno odgovarjajo na energetske izzive v obdobju do leta 2030, eden izmed najpomembnejših vidikov EKS pa je prav doseganje obvezujočih nacionalnih ciljev podnebno energetskega paketa ter prehod v trajnostno naravnano družbo. Odgovornost za doseganje teh ciljev je prevzela država, pri njihovi realizaciji pa bo ključnega pomena sodelovanje vseh akterjev na področju energetike. Za doseganje takih ciljev pa je treba doseči širok družbeni konsenz ter visoko stopnjo zavezanosti k izvajanju predlagane politike. Zato pozivamo k odprtemu, transparentnemu in vključujočemu postopku priprave nove nacionalne energetske strategije, v katerem bo skupina HSE z vso odgovornostjo proaktivno sodelovala,« je še poudaril mag. Žebeljan.  

Miro Jakomin