Pogajalci Evropskega parlamenta, sveta in komisije dosegli ambiciozen dogovor.
Pogajalci so tako dosegli dogovor, ki Energetski uniji omogoča poenostavljeno, trdno in pregledno upravljanje z dolgoročno usmerjeno politiko glede podnebnih sprememb. Nov sistem upravljanja bo pomagal zagotoviti, da EU in države članice dosežejo svoje cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ter povečanja obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti do leta 2030. Uredba bo podprla prehod v nizkoogljično družbo in modernizacijo gospodarstva in industrije v Evropi ter vlagateljem zagotovila dolgoročno zanesljivost in predvidljivost, prav tako pa bo zagotovila tudi sodelovanje EU in držav članic pri nadaljnji krepitvi podnebnih ambicij v skladu s Pariškim sporazumom.
V skladu z uredbo bo vsaka država članica pripravila nacionalni energetski in podnebni načrt za obdobje 2021-2030, ki bo zajemal vse pet dimenzij Energetske unije. Prav tako bo EU in države članice pripravile tudi dolgoročne strategije za obdobje vsaj 30 let, od leta 2020 dalje. Če integrirani nacionalni energetski in podnebni načrt posamezne države ne bo v zadostni meri prispeval k doseganju ciljev Energetske unije ali, če EU skupaj ne doseže zadostnega napredka pri doseganju teh ciljev, bo komisija lahko izdala priporočila. Predlagana uredba vključuje tudi druge načine zagotovitve, da se bodo novi načrti v celoti izvajali. Na področju obnovljivih virov energije bi to lahko bili nacionalni ukrepi (od prispevkov za financiranje posebne platforme do ukrepov na področju ogrevanja in hlajenja ter prometa) in ukrepi na ravni EU. Na področju energetske učinkovitosti bi se lahko še posebej prizadevali za izboljšanje energetske učinkovitosti izdelkov, zgradb in prometa.
Dogovor posodablja tudi obstoječi mehanizem EU za spremljanje podnebnih sprememb, ki bo bolje izpolnjeval zahteve glede preglednosti, zapisanih v Pariškem sporazumu. Hkrati pa bo zmanjšal upravna bremena držav članic, komisije in drugih zainteresiranih deležnikov.
Cilji predlagane uredbe so doseči cilje Energetske unije, zlasti cilje EU o energiji in podnebju do leto 2030. To bo mogoče doseči le tako, da bodo nacionalni cilji in politike skladni s cilji EU, hkrati pa bo posameznim državam dana možnost prilagoditve lokalnim razmeram in potrebam. Prav tako je cilj spodbujati dolgoročno gotovost in predvidljivost za vlagatelje in zmanjšanje upravnih bremen. To bo mogoče doseči z vključevanjem in racionalizacijo večine trenutnih zahtev glede načrtovanja politik v zvezi z energijo in podnebjem ter zahtev glede poročanja držav EU, pa tudi zahtev komisije po nadzoru, ki bodo poenostavljene. Poleg tega je cilj predlagane uredbe še vključiti določbe obstoječe uredbe o mehanizmu za spremljanje podnebja in jih uskladiti z določbami Pariškega sporazuma.
Z dogovorom, ki ga morata sedaj Evropski parlament in svet potrditi še uradno, so dogovorjeni štirje od osmih zakonodajnih predlogov iz svežnja Čista energija za vse Evropejce. To sta nedavno sprejeti revidirani direktivi o obnovljivi energiji ter o energetski učinkovitosti stavb, ki dopolnjujeta revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami, uredbo o delitvi bremen in uredbi o rabi zemljišč, spremembah rabe zemljišč in gozdarstva, ki so bile sprejete v začetku letošnjega leta.