Obnovljivi viri

Energetske skupnosti bodo prispevale pomemben delež k zelenem prehodu

V okviru strokovnega posveta na temo prihodnosti zagotavljanja samooskrbe skupnosti z električno energijo je potekala okrogla miza, na kateri so se osredotočili na vprašanja o tem, kakšen je proizvodnja mešanica za zeleni prehod, kdo so družbeniki, ki bodo ključni pri zelenem prehodu, o zapostavljenosti učinkovite rabe energije in o vlogi gospodarstva pri zelenem prehodu.

Energetske skupnosti bodo prispevale pomemben delež k zelenem prehodu

Glede razvoja energetske skupnosti v Sloveniji ter njeni vlogi pri zelenem prehodu je vodja Sektorja za politiko učinkovite rabe in obnovljivih virov energije na MzI mag. Erik Potočar povedal, da so te zelo pomembne, saj lahko prispevajo velik delež k energetski tranziciji v prihajajočem obdobju do leta 2050. Veliko lahko naredimo sami s samooskrbo, vendar se bo treba združevati z ostalimi deležniki, kar predvideva tudi že zakonodaja. 
O tem, ali lahko trenutno energetsko krizo izkoristimo za pospešen zeleni prehod, je višji svetovalec Centra za energetsko učinkovitost na IJS mag. Tomaž Fatur dejal, da je ravno to čas za nov kratkoročni in dolgoročni razmislek in učenje tega, kaj v bodoče ne smemo narediti. Ravno ta kriza je povod za razmislek o tem, kakšna je naša odvisnost od različnih dobrin, tudi energetskih, ter o spreminjanju naših navad, o čemer so ljudje že začeli razmišljati in spremembe tudi začeli uvajati. Zato moramo biti pri sprejemanju odločitev previdni in se na podlagi tega potem tudi ravnati. Kriza je vedno izziv, saj se takrat pojavijo rešitve, ki drugače ne bi prišle na površje. 
Pomočnik direktorja energetskega področja na Borzenu David Copič je dejal, da je priložnosti za spodbudo investicij v OVE veliko. Temu, da bo vključevanje čim bolj enostavno, pa se prilagaja tudi zakonodaja. Tudi on je poudaril, da je izzivov veliko, ne smemo pa pozabiti na ovire, ki onemogočajo nove priklope sončnih elektrarn, ki bodo odigrale pomembno vlogo pri doseganju podnebnih zavez, v distribucijsko omrežje, s stališča umeščanja v prostor in dolgotrajnih administrativnih postopkov za izdajo vseh potrebnih dovoljenj. Vzpostavlja se tudi kontaktna točka, kjer bi mali investitorji prejeli čim več informacij o vsem potrebnem za izvedbo investicije, kar bi jim olajšalo odločitev o dejanski izvedbi te investicije. 
Župan občine Hrastnik Marko Funkl je predstavil korake izvedbe in glavne akterje pri izgradnji SE Prapretno. Poudaril je, da je bil najpomembnejši korak ta, da je v prostorski načrt občina to degradirano lokacijo, na kateri stoji sončna elektrarna, umestila v prostor kot energetsko lokacijo. Naslednji pomemben korak je bil, da je HSE pristopil k temu projektu ter, da je bila pri tem zelo dejavna tudi občina Hrastnik. Poudaril pa je, da sta energetska informiranost in ozaveščanje občanov zelo pomembna pri izvedbi takšnih projektov, zato sta del občinskih politik.  
Direktor družbe HSE Invest mag. Jure Šimic je v zvezi z energetiko prihodnosti v Sloveniji, kar se tiče virov in akterjev, najprej izpostavil, da velik delež OVE pri proizvodnji električne energije predstavljajo HE, na kar velikokrat pozabljamo. Te so za Slovenijo tudi največji potencial. Prihodnost bo šla vsekakor v smeri razogljičenja, s tem se bo spremenilo tudi delovanje v samem elektroenergetskem sistemu. Opomnil je, da imamo cilje glede OVE zastavljene zelo visoko, vprašanje pa je, kaj prenese omrežje ter izpostavil problematiko hranilnikov, ki onemogočajo narediti hiter korak k OVE.
Izvršni direktor sektorja za razvoj in investicije v HSE mag. Marko Bahor je dejal, da so v HSE s sprejeto strategijo za izstop iz premoga prisiljeni v spremembo portfelja, kar so predvideli tudi v svojem razvojnem načrtu. Njihovi načrti so izkoristiti ves potencial OVE, ki je na voljo. Za pokritje primanjkljaja električne energije pa se bo treba dogovoriti na ravni države. V krizi se je namreč izkazalo, kako pomembna je samozadostnost.
Samostojni projektni inženir v HSE mag. Nenad Trkulja je poudaril, da se je v zadnjih dveh letih pospešilo spreminjanje zakonodaje, kar bo poenostavilo postopke umeščanja projektov OVE v prostor. Prvi korak je določitev namenske rabe zemljišč, ki se definira z občinskimi prostorskimi načrti. Ni pa dovolj samo sprememba gradbene zakonodaje, ampak se morajo spremeniti tudi vsi podzakonski akti. Še vedno pa tehnično oviro predstavlja priključitev na omrežje, saj večjih enot ni možno priključevati kjer koli, ampak mora točko priklopa dopuščati omrežje.

Polona Bahun
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.