Evropska komisija je danes predlagala 12-mesečno podaljšanje izrednih ukrepov, uvedenih lani kot odgovor na energetsko krizo, ki jo je sprožila ruska invazija na Ukrajino. Čeprav so razmere na evropskem energetskem trgu varnejše kot pred letom dni, komisija podaljšanje predlaga predvsem z namenom, da bi dodatno okrepila zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom in odpornost trga. Trije ukrepi, za katere je predlagala podaljšanje, vključujejo solidarnostne ukrepe za oskrbo z zemeljskim plinom, mehanizem za korekcijo trga in pravila v zvezi z izdajo dovoljenj za projekte OVE.
Solidarnostni ukrepi za oskrbo z zemeljskim plinom podpirajo zanesljivost oskrbe s plinom v EU pozimi in se po trenutni časovnici iztečejo 30. decembra. Sedanja pravila vzpostavljajo pravno podlago za sistem združevanja povpraševanja in skupnega nakupa plina AggregateEU. Uredba vključuje tudi ukrepe za zagotavljanje večje preglednosti na trgu utekočinjenega zemeljskega plina, ki zavezuje operaterje prenosnih omrežij k izmenjavi informacij o zmogljivosti, s čimer se poveča zmogljivost naprav za utekočinjeni zemeljski plin v EU. Uredba je tudi podlaga za ACER, da določi referenčno vrednost cene utekočinjenega zemeljskega plina, ki kupcem zagotavlja bolj celovite informacije in povečuje preglednost cen na trgu tega plina v EU. Podobno uredba zagotavlja začasni mehanizem za upravljanje nestanovitnosti cen znotraj dneva za omejevanje velikih gibanj cen v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, povezanih z energijo. Zadnji element opisuje privzeta pravila za solidarnost med državami članicami, če se ena od njih sooča s pomanjkanjem zanesljive oskrbe za zaščitene odjemalce.
Mehanizem za korekcijo trga je bil uveden kot odgovor na previsoke cene zemeljskega plina leta 2022 in zaradi zaskrbljenosti, da bi se lahko EU pri zagotavljanju oskrbe s plinom soočila z višjimi cenami kot drugi trgi po svetu. Mehanizem naj bi bil v veljavi do 1. februarja 2024. Predvideva dinamično omejitev ponudb, ki se sproži, če cena prenosa lastninske pravice (TTF) za mesec vnaprej preseže 180 evrov/MWh za tri delovne dni in, če je cena TTF za 35 evrov/MWh višja od referenčne cene, ki odraža cene na mednarodnih trgih za iste tri delovne dni. Ministri so se o mehanizmu dogovorili decembra 2022 in je začel veljati 1. februarja letos. Mehanizem ni bil nikoli sprožen in cene plina so se letos vrnile na veliko nižje ravni, kot so bile poleti 2022 (trenutno nihajo okoli 45 evrov/MWh). Vendar je trg še vedno nestabilen, zato Evropska komisija meni, da je nadaljevanje ukrepov potrebna dodatna zaščita za prihodnje leto.
Nujni ukrepi pri izdajanju dovoljenj so namenjeni skrajšanju in pospešitvi postopkov izdaje dovoljenj za projekte OVE ter projekte gradnje omrežij in infrastrukture, ki so potrebni za vključevanje OVE v elektroenergetski sistem. Pospešitev teh postopkov zmanjšuje tudi odvisnost EU od uvoza zemeljskega plina. Zaradi negotovosti glede zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom za zimo in morebitne nestanovitnosti trga bo enoletno podaljšanje pravil, ki bi se sicer iztekla 30. junija 2024, olajšalo nadaljnje hitro uvajanje OVE. Pravila določajo, da izdaja dovoljenj ne traja dlje kot tri mesece za opremo za sončne elektrarne, šest mesecev za obnovo elektrarn na OVE, en mesec za instalacije toplotnih črpalk pod 50 MW in tri mesece za instalacijo drugih toplotnih črpalk. Ker so se OVE med krizo izkazali za najcenejše od vseh virov energije, bo podaljšanje tega ukrepa zagotovila varnost, cenovno dostopnost in trajnost oskrbe z energijo v EU.
S predlogom Evropske komisije mora soglašati Svet EU, odobriti pa ga mora Evropski parlament. Evropska komisija upa, da bo Svet EU predlog lahko sprejel še pred koncem letošnjega leta.