Zeleni prehod ni več ideja prihodnosti, ampak je tu, z njim se soočamo z oči v oči, pripravljeni ali ne. In kaj nas čaka v prihodnosti? Verjetno nekaj turbulentnih let in težkih odločitev. »Energetska prihodnost Slovenije ne bo temeljila samo na obnovljivih virih energije, ampak bo imela svojevrsten energetski miks, v katerem bo zagotovo imela pomembno vlogo tudi jedrska energija.« Tako je ob današnji Delovi konferenci Energetika 2023: Prehod v zeleno oskrbo – energetika pred izzivi, zatrdil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Kakšna bo ta vloga – ali bo zajemala nadaljnjih 20 let delovanja krške nuklearke, ali pa bo Slovenija tudi gradila drugi blok, še ni znano. Končno odločitev o dejanski izgradnji predvidevajo do leta 2028. Pri Gen energiji se medtem osredotočajo na pripravo projekta do faze končne investicijske odločitve. Dr. Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije, pa ob tem poudarja vlogo države in vladne odločitve, da k projektu aktivno pristopi.
Nove jedrske zmogljivosti so dejansko še relativno daleč v prihodnosti. Pred tem pa nas čakajo številni drugi izzivi, medtem pa se lahko tudi marsikaj še spremeni – lahko pričakujemo prihod novih, naprednih tehnologij, pa tudi razvoj energentov prihodnosti, ki se danes šele razvijajo. Energetski prehod pa je treba pospešiti. Poraba električne energije se namreč eksponentno povečuje, zato potrebujemo vedno več energije. Jean Rondard, mednarodni izvršni direktor v Diot-Siaci, je izpostavil povezavo med potrebami po energiji z razvojem globalne družbe. Naraščajočim potrebam po energiji ne moremo ubežati, zato Francija na tem področju stavi na razvoj jedrske energije, od velikih reaktorjev (6-14 v prihodnjih desetletjih) do malih modularnih reaktorjev. Njihov ključni izziv? Usposobljeni kadri, od tehničnih do visoko strokovnih. Podobno opozarjajo tudi slovenski strokovnjaki, saj razvoj jedrskih zmogljivosti ni možen brez usposobljenega kadra. Gorazd Pfeifer, predsednik uprave NEK, meni, da bi morali v primeru odločitve za JEK2 z usposabljanjem kadra začeti nemudoma, kadre pa iskati ne le doma, ampak tudi v tujini.
Ravno v tujini je prihodnost energetike razdvojena. Medtem ko Slovenija ostaja jedrska država, je Nemčija svoje reaktorje ugasnila, saj stavi na obnovljive vire energije. Dokler ne bodo ti v celoti zadostili potrebam po energiji, bodo te potrebe dopolnjevali s premogovniki. Medtem ko mnoge evropske države pospešeno vlagajo v sončne in vetrne zmogljivosti, Slovenija na tem področju nekoliko zaostaja.
Četrtina vlog za postavitev sončnih elektrarn je zavrnjenih, saj omrežje tega ne prenese. Aleksander Mervar, direktor družbe Eles, ugotavlja, da je bila napaka storjena že pred desetletjem, ko slovenskim distribucijskim podjetjem ni bila dana možnost razvoja omrežja. Hkrati je izrazil kritiko nemške politike, ki favorizira le obnovljive vire in izpostavil, da v Sloveniji nimamo urejenega shranjevanja energije. S tem bi namreč v času hiperproizvodnje energijo shranjevali ter jo uporabili v času, ko jo potrebujemo to je v zimskem času.
Ravno na tem področju se pojavljajo nove tehnologije, kot je denimo vodik. Njegovi potenciali? Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete izpostavi sledeče: dolgoročno shranjevanje električne energije, celo do več mesecev, ustvarjanje energije v času nizke proizvodnje in visokega povpraševanja, ter zamenjavo za gorivo v prometu in zemeljski plin v industriji. Vendar pa so tako na področju proizvodnje čistega vodika kot dobavne verige in infrastrukture izzivi še izjemno veliki.
Zelena prihodnost se obeta tudi avtomobilski industriji. Kaj bomo torej točili v avtomobile? Nada Drobne Popovič, predsednica uprave družbe Petrol ugotavlja, da je danes v uporabi 7-8 odstotkov električnih vozil. Petrol je razvil lastni model napovedi elektrifikacije in padca rabe fosilnih goriv, ki predvideva, da naj bi bil leta 2035 padec prodaje fosilnih goriv 9-odstoten. Danes Petrol investira tudi v e-polnilnice, do leta 2025 jih predvidevajo nekaj več kot 1.500, danes jih upravljajo okoli 500.