Javna razgrnitev dopolnjenih osnutkov NEPN in okoljskega poročila tik pred vrati

Po besedah državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) mag. Bojana Kumra bi v tem primeru in ob pozitivnem mnenju javna razgrnitev dopolnjenih osnutkov lahko stekla že v začetku prihodnjega tedna, v skladu z zakonodajo pa bo trajala 30 dni. V tem času bo imel vsak možnost izraziti svoje mnenje in sodelovati s svojimi predlogi. Na ministrstvu pa obljubljajo, da bodo v naslednji fazi, torej v pripravi predlogov dokumentov, te pripombe v čim večji meri upoštevali in na njihovi osnovi posodobili dokumenta, kar naj bi se zgodilo v februarju. Odločitev o ustreznosti posodobljenih NEPN in okoljskega poročila s strani Ministrstva za okolje in prostor (MOP) naj bi bila sprejeta v marcu, temu pa bo sledilo medresorsko usklajevanje in sprejem na vladi, kar naj bi se zgodilo še v istem mesecu ali najkasneje v aprilu.

Kot najustreznejši scenarij izmed štirih se je pokazal ambiciozni scenarij z dodatnimi ukrepi z določenimi prilagoditvami, ki so jih morali upoštevati zaradi specifik Slovenije. Tako je nastal zadnji osnutek NEPN 4.1.

Kot je dejal Rudi Vončina iz EIMV, ki je nudil tehnično podporo pri izdelavi okoljskega poročila in izdelavi vseh potrebnih okoljskih strokovnih podlag, je okoljsko poročilo namenjeno vzpostavitvi dialoga med različnimi deležniki s ciljem doseganja širšega družbenega soglasja. V dokument je namreč treba vključiti tudi mnenje deležnikov o njihovem pogledu razvoja in njihove vizije. Preden so se lotili izdelave osnutka okoljskega poročila, so pri vsebinjenju prepoznali osem ciljev, ki sledijo viziji in želji naše družbe na poti k doseganju brezogljičnosti in, kaj nas čaka na tej poti. To so pomeni, da se je postopek priprave okoljskega poročila šele odprl. V dopolnjen osnutek okoljskega poročila so vključili vse alternative in omilitvene ukrepe.

Zaključek okoljskega poročila je pripravljen za verzijo 4.0, v katerem so obravnavani štirje scenariji in skozi nekaj mesecev trajajočem procesu vsebinjenja do izdelave okoljskega poročila so prišli do ugotovitve, da je treba upoštevati alternativno rešitev, da dobijo pozitivno oceno v okoljskem poročilu. To pa pomeni, da zaradi trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, to je vode, in zaradi ohranjanja narave, bi bila scenarija DUA in PEK nesprejemljiva, zato ni več govora o hidropotencialu, ki je bil odprt zaradi nezmožnosti izvedbe izravnalnih ukrepov, in so za to razliko iz proizvodnje v okoljskem poročilu predlagali, da se jo nadomesti z zmanjšanjem rabe končne energije in z dodatnim uvozom. To dejansko pomeni, da so se gradnji hidroelektrarn na srednji Savi odpovedali. Z upoštevanjem tega je scenarij DUA izvedljiv, ki ga je konzorcij za pripravo strokovnih podlag za NEPN nadgradil z določenimi elementi večje ambicioznosti in to vgradili v verzijo NEPN 4.1. in scenarij NEPN, ki bosta okoljsko obravnavana tudi v nadaljevanju. Kot je še poudaril Rudi Vončina, so v postopku poskušali v čim večji meri spodbujati dialog z deležniki, slišati vsakega in ga vključiti v proces.

V prihodnje bo treba delati predvsem na izvedljivosti dokumenta

Po besedah mag. Staneta Meršeta iz Instituta Jožef Štefan, ki je vodil konzorcij za pripravo strokovnih podlag za NEPN v končnem scenariju NEPN, ki izhaja iz ambicioznega scenarija z dodatnimi ukrepi, so določene potenciale za zmanjšanje rabe energije našli še v sektorju industrije in v prometnem sektorju in široki rabi v stavbah.

Presoja je pokazala, da se soočajo z izzivi sprejemljivosti pri vseh projektih OVE in izkoriščanju jedrske energije, zato poskušajo vzpostaviti kulturo sodelovanja, da pridemo do rešitev, sicer bo naša energetska prihodnost precej negotova.

Pri pripravi verzije NEPN 4.1 so ugotovili, da ima Slovenija na področju energetske snovne učinkovitosti bolj ambiciozne cilje, kar predstavlja najbolj razvojni cilj, ki ga Slovenija lahko zasleduje, in sicer povečanje učinkovitosti za 35 odstotkov do leta 2030 glede na referenčni scenarij iz leta 2007. S tem želimo zmanjšati rabo in vzpostaviti trajno družbo. Pri vzpostavitvi trajnostnih oblik prometa vidijo velik izziv v vzpostavitvi elektrificiranega železniškega omrežja in elektrifikaciji osebnega prometa. Zato zadnji scenarij daje večji poudarek prometu glede na verzijo NEPN 4.0. Pri rabi primarne energije se zmanjšuje poraba premoga, občutno se zmanjšuje raba tekočih goriv, nekoliko se poveča raba plinastih goriv. Pri hidroenergiji večjega napredka ni, jedrska energija ostaja v enakem obsegu, povečuje pa se izraba obnovljivih virov in odpadkov za oskrbo z energijo.

Glede zmanjševanja toplogrednih plinov izbrani scenarij je ambiciozen, kljub alarmantni podnebni krizi. Slovenija si je zastavila bolj ambiciozne cilje. Za emisije znotraj EU ETS je danes zakonodajna zaveza Slovenije, da jih zmanjšamo vsaj za 15 odstotkov, zastavili pa smo si cilj vsaj 20 odstotkov. Ključno vprašanje pri tem pa je, kaj bo z emisijami v prometu, kar pa bi z ustreznimi ukrepi tudi lahko obvladovali. Skupne emisije pa bi se v obdobju do leta 2030 lahko zmanjšale za 36 odstotkov glede na leto 2005 oziroma za četrtino glede na današnjo raven.

S proaktivno vlogo države in vzpostavitvijo kulture sodelovanja pri umeščanju v prostor in izvedbi projektov OVE, bi bilo mogoče doseči vsaj 27-odstotni delež OVE v končni rabi energije do leta 2030. Čeprav ni veliko pa je cilj ambiciozen glede na to, da ima Slovenija omejen potencial izrabe vetrne energije, pa tudi hidroenergije in težave pri umeščanju objektov OVE v prostor. Zato trenutno vzpostavljamo OVE tam, kjer je to možno, predvsem pa gre za sončne elektrarne.

Pri oskrbi z električno energijo scenarij NEPN z obstoječimi ukrepi še vedno temelji na premogu in zemeljskem plinu. Do leta 2040 pa je predvidena bodisi izgradnja novega bloka jedrske elektrarne bodisi da bo večjo vlogo prevzel zemeljski plin oziroma sintetični dekarbonizirani plini. To pomeni, da se znižuje proizvodnja iz premoga, kar se bo delno nadomeščalo z zemeljskim plinom. Pripravljalci upajo, da bo sprejemljivost hidroelektrarn v kasnejšem obdobju večja in bo lahko prišlo do realizacije, ki so ključni za dolgoročno dekarbonizacijo.

Da bomo vse to lahko dosegli, je treba zagotoviti dodatne finančne, človeške in tehnične vire za pospešitev celovitega razvoja in vodenja omrežja za distribucijo električne energije, ki bo hrbtenica razvoja. Zato je omrežje treba nadgraditi in ga delno ojačati. Treba bo prenoviti spodbude za hitrejši razvoj OVE, sprejeti strategijo in časovnico opustitve rabe premoga, do leta 2027 moramo sprejeti določitev glede izgradnje JEK 2, izvajati bo treba pilotne projekte za proizvodnjo vodika in sintetičnih goriv ter hranilnikov energije ter se posvetiti zmanjševanju energetske revščine. Bistveno je tudi povečati vlaganja v raziskave in razvoj, in sicer najmanj za tri odstotke BDP do leta 2020 in za 3,6 odstotka BDP do leta 2030.

Prav tako pa bo Slovenija morala najti način, kako izvesti nacionalno kampanjo, ki bo zagotovila dvig osveščenosti o pomembnosti prehoda v podnebno nevtralno družbo ter povečati vlaganja v razvoj kadrov in novih znanj, ki so potrebni za izvedbo načrtovanih ukrepov NEPN.

Znesek potrebnih investicij za izvajanje vseh ukrepov, ki jih NEPN predvideva, je po besedah Staneta Meršeta težko dati, v primeru stavb ta znaša skoraj 17 milijard evrov. Vlaganja v omrežja so ocenjena na dobre štiri milijarde evrov. Za vse ukrepe v obdobju od leta 2021 do 2030 pa je predvideni znesek 28 milijard evrov. Za izvajanje ukrepov, ki jih je predvidel NEPN, bodo potrebne spodbude na različnih ravneh v višini od 200 do 250 milijonov evrov letno. Že danes namensko iz različnih prispevkov zberemo okoli 350 milijonov evrov letno, zato bo večina ukrepov lahko izvedena znotraj teh sredstev. Nekaj denarja lahko pridobimo še iz kohezijskih sredstev, ob tem pa načrtujejo še nekatera povečanja dajatev. Tu gre predvsem za dajatev na CO₂, ki je univerzalna dajatev, ki dejansko odraža ogljični odtis pri gorivih. S tem bi lahko nekoliko ublažili izpad nekaterih proračunskih prihodkov zaradi manjše rabe energije in fosilnih goriv v prometu.

Gre torej za celosten izziv in pripravljen dokument predstavlja prvi korak, saj bo v času javne obravnave in medresorskega usklajevanja še dovolj časa za uskladitev, da bodo ti ukrepi čim bolj ciljno naravnani in, da res dosežemo zadane cilje.