KIBERnet omogoča učinkovito regulacijo prenosnih poti

Virtualna elektrarna v okviru sistema KIBERnet zajema del odjema in razpršene proizvodnje električne energije, katere je moč voditi v realnem času, in ju povezuje v enovito celoto. Takšen sistem, podobno kot prava elektrarna, aktivno uravnava pretoke energije na distribucijskem in prenosnem elektroenergetskem omrežju.  

»Za razvoj te tehnologije smo se odločili na podlagi poznavanja potreb trga in obstoječih tehnologij s tega področja. Na globalnem trgu namreč ni ponudnika, ki bi lahko ponudil celovito avtomatiziran sistem,« je povedal mag. Jure Vindišar, vodja programa Energetika in okolje iz podjetja INEA.  

KIBERnet kot celovito avtomatiziran sistem  

Nacionalni sistemski operaterji električnega omrežja morajo tudi v primeru večjih motenj vsem odjemalcem neprekinjeno zagotavljati dovolj električne energije. Doslej so v Sloveniji sistemski operaterji to zagotavljali z zagonom pomožnih elektrarn, kar pa je z ekološkega in cenovnega vidika manj učinkovito, kot so nove tehnologije iz družine rešitev za pametna omrežja podjetja INEA.  

»V okviru projekta KIBERnet smo v podjetju INEA razvili sistem, ki je neke vrste virtualna elektrarna. Ne gre za v fizičnem smislu obstoječo elektrarno, temveč za sistem, s katerim lahko sistemski operaterji v primeru nepričakovanih motenj dobave električne energije le-to zagotovijo z začasnim in hitrim avtomatskim prerazporejanjem električne energije od nenujnih k nujnim bremenom v industriji, pri čemer proizvodni proces poteka nemoteno in brez prekinitev,« je dejal mag. Vindišar.    

Podjetje INEA je na podlagi dolgoletnih izkušenj in vpetosti v energetski sektor razvilo napredni sistem za prilagajanje odjema industrijskih električnih bremen na strani uporabnika. Sistem KIBERnet nadomešča gradnjo in zagon pomožnih elektrarn (v Sloveniji je to npr. plinska elektrarna Brestanica), ki so namenjene proizvodnji električne energije zgolj za omejeno število ur v letu, in sicer v primeru nepričakovanih motenj ali za pokritje porabe električne energije v konicah. Sistem KIBERnet kot celovito avtomatiziran sistem pomeni tehnološko najcenejšo in z ekološkega vidika najučinkovitejšo regulacijo prenosnih poti.  

Pri projektu sodelovala vrsta strokovnjakov  

Kot je povedal mag. Vindišar, je glavno delo pri razvoju sistema virtualne elektrarne bilo opravljeno v okviru projekta KIBERnet, sofinanciranega v okviru javnega razpisa SRRP s strani Javne agencije za tehnološki razvoj RS v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (sedaj MIZKS) ter ob delnem financiranju EU. V dvoletnem projektu so poleg inženirjev podjetja INEA sodelovali tudi strokovnjaki partnerjev Elektra Ljubljana, Papirnice Vevče, Papirnice Količevo, Kota, Livarja in podjetja VBG. Kot zunanji sodelavci so sodelovali raziskovalci z IJS, Fakultete za elektrotehniko, EIMV, podjetja XLAB in drugi.  

»Razvoj omenjenega sistema je, kot že omenjeno, baziral na osnovnih tehnologijah upravljanja s porabo, s katerimi razpolagamo v podjetju INEA. Ključne algoritme sistema in programsko opremo smo tako razvili v našem podjetju. Sodelovanje in prispevki drugih partnerjev so pokrili tista področja, kjer lastnih znanj nimamo, so pa ta nujno potrebna za razvoj in umestitev sistema na trg. Tu gre za znanja o tehnologiji distribucijskega omrežja, sodelovanje pri razvoju optimizacijskih algoritmov in razvoj modelov omrežja. Rezultat projekta je, in na to smo lahko vsi partnerji zares ponosni, da sistem z izbranimi odjemalci s skupno priključno močjo 30 MW v testni fazi omogoča do 5 MW zmogljivosti moči za čas prilagajanja najmanj ene ure,« je pojasnil mag. Vindišar.  

Iskanje tehnično najugodnejših in najcenejših možnosti  

Namen sistema KIBERnet je po besedah mag. Vindišarja v tem, da se ta sistem virtualne elektrarne predstavi kot tržni subjekt na organiziranem trgu z električno energijo, na primer na izravnalnem trgu ali v okviru sistemskih storitev tudi na trgu s terciarno rezervo. Glavni cilj sistema za vodenje odjema je iskanje tehnično najugodnejših in najcenejših možnosti za uravnavanje energetskih tokov na mreži in s tem tudi razbremenjevanje prenosnih poti v sistemu.  

»Sistem KIBERnet, ki smo ga zaključili že v prejšnjem letu, bomo v okviru kompetenčnega centra KCSURE, v sodelovanju z ELES-om, nadgradili in prilagodili za potrebe nudenja storitve terciarne rezerve do te mere, da ne bo nujno zajemal le industrijske odjemalce, ampak bo omogočal večjo integracijo obnovljivih virov energije v elektroenergetska omrežja in bil sposoben integrirati tudi hranilnike električne energije,« je dejal mag. Vindišar.  

Sicer pa je bil sistem KIBERnet dobro sprejet tudi s strani tistih, ki postavljajo smernice pri razvoju pametnih omrežij v evropskem prostoru. Tovrstno rešitev je evropska komisija med 200 projekti na področju pametnih omrežij prepoznala kot eno izmed 15 najnaprednejših in najperspektivnejših rešitev na področju naprednih energetskih tehnologij v Evropi.

»Verjetno smo bili tudi zato povabljeni v konzorcij evropskih raziskovalnih institucij in distribucijskih podjetij, ki je uspešno kandidiral na razpisu sedmega okvirnega programa s predlogom projekta, ki bo v naslednjih treh letih omogočil sodelovanje in evalvacijo posameznih projektov z izvajalci najboljših evropskih projektov s področji pametnih omrežij. Sistem KIBERnet bo eno izmed demonstracijskih okolij, na katerih se bodo preskušale nove napredne rešitve in predvsem tudi sociološki vidik sprejemanja teh rešitev s strani končnih odjemalcev. Dokaz za to, da je slovensko znanje na področju pametnih omrežij v evropskem merilu zelo cenjeno je, da je član svetovalnega odbora projekta tudi prof. Igor Papič. Projekt ponuja možnosti sodelovanja tudi slovenskih dobaviteljev električne energije in distribucijskih podjetij,« je še poudaril mag. Vindišar.   

Miro Jakomin  

Več v naslednji številki tiskane revije Naš stik.