Kritična negotovost za Slovenijo ostajajo tudi OVE

Gre za poročilo, ki ga WEC objavlja od leta 2009, na svetovni ravni pa prispeva k razpravi o izzivih na področju energetike. Ti so zajeti v petih sklopih: globalni trendi in makroekonomika, socialni vidiki, nove tehnologije, energetska politika in poslovno okolje ter okolje. Svetovni energetski voditelji poročilo ocenjujejo kot pomembno orodje za razumevanje negotovega okolja in dejavnikov, ki vplivajo na njihove odločitve in strateško načrtovanje. Pri pripravi vsebinskih podlag za poročilo je sodelovalo 2.500 energetskih voditeljev iz 108 držav, tudi iz Slovenije. Pri snovanju poročila je aktivno sodelovala Sekcija SNK WEC pri Energetski zbornici Slovenije.

Letošnje poročilo se bistveno razlikuje od preteklih, saj je pandemija koronavirusa močno zaznamovala tudi energetski sektor. Energetski voditelji so zato poglede na tveganja, priložnosti in prioritete v zadnjem letu radikalno spremenili. Na eni strani so se negotovosti glede gospodarskih trendov v primerjavi s preteklim letom povečale za tretjino, na drugi strani pa se povečuje tudi osredotočenost na socialne vidike, povezane s hitrejšim energetskim prehodom in bolj ambicioznimi podnebnimi cilji. Poročilo kaže, da se je vprašanje cenovne dostopnosti energije hitro dvignilo na prednostni seznam industrije, saj je pomen tega izziva v poročilu kar za 20 odstotkov večji kot pred letom dni. Pojavljajo se nove generacije digitalnih energetskih storitev in energetskih podjetnikov. Vedno bolj se osredotoča na rešitve, ki so usmerjene v hitro spreminjajoče se vzorce globalnega in lokalnega povpraševanja.

Globalni energetski izzivi so sinteza vseh nacionalnih izzivov, zato so posledično glavne kritične negotovosti povezane z gospodarskimi trendi in negotovim oziroma nestabilnim investicijskim okoljem. Poleg tega pa izziv predstavljajo še geopolitika, kibernetska varnost, oskrba z energijo in zmanjševanje emisij. Te negotovosti predstavljajo bistven odmik od rezultatov poročila leta 2020, ko so bile kritične negotovosti povezane z makroekonomskimi tveganji in nestanovitnimi cenami surovin. Med ključnimi področji ukrepanja so izpostavljeni OVE in energetska učinkovitost.

Tudi na evropski ravni so na seznamu kritičnih negotovosti v ospredju gospodarski trendi. Učinki pandemije so pretežno ekonomske narave, kar vpliva na investicijske potrebe tudi v energetskem sektorju. Pred pandemijo je bil v številnih evropskih državah v ospredju ambiciozni načrt podnebne nevtralnosti do leta 2050. Spremembe teh prioritet in načrtov v obdobju okrevanja po pandemiji (še) ni opaziti. Številne države pa zelene politike okrevanja ocenjujejo kot pravo pot nazaj k gospodarski rasti. Da bi uresničile ukrepe, potrebne za energetski prehod, bo treba obstoječe regulativne okvire in tržne zasnove po vsej Evropi bistveno spremeniti.

Slovenski elektroenergetski sektor že znatno prispeval k zmanjšanju emisij

Poročilo ugotavlja, da je bilo za Slovenijo leto 2020 na področju energetske in podnebne politike polno izzivov. Vlada je sprejela NEPN. Do tedaj v Sloveniji namreč ni bilo dolgoročne energetske strategije (zadnja je bila sprejeta leta 2004), kar je za energetski sektor predstavljalo kritično negotovost. Čeprav NEPN po oceni Evropske komisije potrebuje nadaljnje izboljšave (zlasti na področju OVE), pa zagotavlja jasnejši okvir z energetskimi in podnebnimi cilji do leta 2030 s pogledom do 2040 in 2050. Slovenija je tudi v postopku priprave Dolgoročne podnebne strategije do leta 2050 in Nacionalne strategije opuščanja premoga po načelih pravičnega prehoda.

Kritično negotovost za Slovenijo glede na rezultate poročila predstavljajo tudi OVE. Oktobra je bila podpisana koncesijska pogodba za izkoriščanje vodnega potenciala srednje Save. Z dokončanjem verige HE bi dodatno pridobili 1 TWh električne energije iz OVE. Projekt temelji na verigi 9 do 12 novih HE (odvisno od postopka prostorskega načrtovanja), ki bo povečala trenutno proizvodnjo električne energije v Sloveniji za skoraj deset odstotkov, obstoječo proizvodnjo HE za več kot 20 odstotkov in delež OVE v električni energiji za 25 odstotkov. To bo Slovenijo nekoliko približalo cilju doseganja zavezujočega nacionalnega deleža OVE v bruto končni porabi energije do leta 2030, saj 25-odstotni delež OVE do leta 2020 ni bil dosežen. Sicer pa je Slovenija v postopku implementacije zakonodajnega svežnja EU – Čista energija za vse Evropejce. Novi Zakon o OVE in Zakon o oskrbi z električno energijo (z novimi določbami o zasnovi trga) lahko skupaj s poenostavljenimi postopki prostorskega načrtovanja in izdaje dovoljenj izboljšajo negotovost na področju OVE. Poročilo še izpostavlja, da ima Slovenija najvišji delež zavarovanih območij Natura 2000 v EU (38 odstotkov državnega ozemlja), zaradi česar je prostorsko načrtovanje projektov OVE zelo zahtevno.

Slovenija ima v strukturi proizvodnje električne energije dobro razvejano mešanico energetskih virov (ena tretjina OVE, ena tretjina jedrska energija in ena tretjina fosilna goriva). Pomemben element oskrbe z električno energijo je domači lignit. Posebnost majhnega energetskega sistema v Sloveniji je, da tretjino celotne proizvodnje električne energije v državi zagotavlja ena 600 MW termoelektrarna na premog, ki ga pridobivajo v bližnjem rudniku lignita. Zemeljski plin v Sloveniji predstavlja približno desetodstotni delež v porabi primarne energije, predvsem za industrijo in distribucijo.

Poročilo navaja, da je ena ključnih nalog Slovenije za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050 priprava Nacionalne strategije za postopno opuščanje premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki bo sprejeta v letošnjem letu. Investicije, podprte s sredstvi EU Sklada za pravični prehod in nacionalnimi finančni viri, bodo omogočile revitalizacijo regij z različnimi energetskimi, socialnimi, ekološkimi in raziskovalnimi projekti.

Jedrska energija ostaja med slovenskimi prednostnimi nalogami. NEK, katere proizvodnjo in lastništvo si enakovredno delita Slovenija in Hrvaška, predstavlja več kot 30 odstotkov slovenske proizvodnje električne energije. Leta 2016 je bila življenjska doba NEK podaljšana do leta 2043. Medtem vlada razpravlja o možnosti gradnje drugega bloka, odločitev pa naj bi bila sprejeta do leta 2027.

V plinskem sektorju je zastavljen okvirni cilj doseči vsaj deset odstotkov obnovljivega metana ali vodika v omrežju do leta 2030. Sistem plinovodov bo tako postopoma omogočal razogljičenje, zlasti v industriji, kjer ima uporaba plina dolgo tradicijo. Možnosti za to obstajajo tudi v elektroenergetskem sektorju, predvsem za pokrivanje dodatnih potreb po električni energiji in omogočanje prehoda s premoga na zemeljski plin ter pozneje tudi na obnovljive pline. Dober primer prehoda s premoga na plin je plinsko parna enota PPE-TOL, ki bo porabo premoga v TE-TOL zmanjšala za 70 odstotkov. Prav tako bo PPE-TOL zmanjšala emisije CO₂ in prašnih delcev Ljubljani.

V elektroenergetskem sektorju je še veliko potenciala za zmanjšanje emisij, a v poročilu je poudarjeno, da je elektroenergetski sektor na tem področju storil že veliko. V Sloveniji so se emisije iz tega sektorja med letoma 2005 in 2018 zmanjšale za približno 25 odstotkov, takšnega padca pa ne beleži noben drug sektor. Na drugi strani pa so se v istem obdobju emisije iz prometa povečale za skoraj 32 odstotkov. Zato morajo drugi sektorji: promet, industrija, ogrevanje in hlajenje ter stavbni sektor, intenzivneje prispevati k prehodu na podnebno nevtralnost z energetsko učinkovitostjo, elektrifikacijo, razvojem shranjevanja energije, uporabo vodika in z novimi tehnologijami, je še zapisano v poročilu. (pb)