Kot so sporočili iz NEK, so želje govorcev na slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna 1. decembra 1974, da naj elektrarna uspešno opravi svojo nalogo, bile odraz takratnih okoliščin. Oskrba z električno energijo je bila nezanesljiva, kar je oviralo gospodarski in družbeni razvoj. Slovenija in Hrvaška, katerih elektrogospodarska podjetja so v enakih deležih financirala izgradnjo, sta si hoteli zagotoviti tudi večjo energetsko samooskrbo. Jedrska energija je simbolizirala sodobnost in napredek. Zavzeti pionirji jedrske energetike so že pred tem sodelovali pri razvoju in raziskavah. Bili so uspešni promotorji in tudi usmerjevalci razvoja industrije, ki je sodelovala pri gradnji, in vseh institucij, ki so bile vpete v upravne postopke. Temeljni kamen – v ploščo iz pohorskega tonalita vklesani kompas – po besedah predstavnikov NEK simbolno povezuje vse generacije delavcev elektrarne in podjetij, ki so elektrarno gradile in nato zagotovile desetletja njenega uspešnega delovanja.
V dosedanji pestri zgodovini elektrarne so v Krškem sicer izpeljali že več kot 1000 tehnoloških posodobitev, s katerimi so povečali varnost in razpoložljivost ter moč elektrarne. Na začetku obratovanja je bila ta 664 MW, po zamenjavi uparjalnikov ter obeh nizkotlačnih in visokotlačne turbine pa je sedaj 737 MW. V tem času se je bistveno povečala tudi proizvodnja, ki je bila v prvem desetletju obratovanja na letni ravni 4 milijard kilovatnih ur, zdaj pa v letih brez remonta dosega 6 milijard kilovatnih ur oziroma v letih z remontom 5,4 milijarde kilovatnih ur. V zadnjem desetletju so krško elektrarno tudi tehnološko nadgradili za povečanje odpornosti na malo verjetne ekstremne naravne in druge dogodke, pri čemer so vse naložbe večinoma financirali z lastnimi sredstvi, vložki družbenikov in bančnimi krediti ter ob tem ohranili konkurenčno ceno proizvedene električne energije.