Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) je včeraj predstavilo predlog usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS).
V dokumentu so začrtani ključni elementi, s katerimi bomo usmerili prehod Slovenije v nizkoogljično družbo, s čimer se je Slovenija strinjala že ob sprejemanju mednarodnih obveznosti. Pri tem ne gre le za zahteven proces preobrazbe družbe, temveč moramo prehod v nizkoogljično družbo razumeti tudi kot izziv za ustvarjanje novih priložnosti za razvoj družbene blaginje. Prehod mora biti torej takšen, da bodo priložnosti in koristi presegle potrebna vlaganja in stroške. Prehod pomeni tudi, da se bodo morali energetski in ostali povezani sistemi prilagoditi in razvijati skladno s temi usmeritvami, torej nadgrajevati obstoječe temelje. Pri tem bo treba zagotoviti še, da bodo usmeritve in ukrepi na energetskem področju v največji možni meri usklajeni z drugimi politikami, na katere te odločitve pomembno vplivajo.
Z usmeritvami MzI želi zagotoviti trajnostno ravnanje z energijo, ki vključuje: trajnostno proizvodnjo električne energije, povečanje energetske učinkovitosti, postopno spremembo strukture proizvodnih virov, povečanje deleža obnovljivih virov, zmanjšanje uvozne odvisnosti zaradi fosilnih goriv ter prehod iz fosilnih na nizkoogljične vire energije.
Izhodišča dokumenta, ki bodo osnova za pripravo EKS, so: trajnostni razvoj in trajnostna energetika, energetska učinkovitost in stanje tehnologij.
Ključni izziv, ki se ga lotevajo, je zmanjšanje energetske uvozne odvisnosti Slovenije. Slovenija namreč letno uvozi za dobri dve milijardi evrov fosilnih goriv. Vzrok za tako veliko odvisnost je v veliki meri promet. Nadomeščanje rabe uvoženih fosilnih goriv z domačimi energenti zmanjšuje izpostavljenost slovenskega gospodarstva nestanovitnim globalnim energetskim trgom in lahko predstavlja pomembno priložnost za gospodarstvo. Spremenjeni vzorci porabe odpirajo možnosti za razvoj novih dejavnosti in novih delovnih mest, obenem pa imajo tudi pozitivne vplive na okolje.
MzI je cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo določilo na osnovi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na osnovi sprejetih mednarodnih obvez za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let, zato je predlog vezan na letnici 2035 in 2055.
Slovenija do 2055 brez fosilnih virov
MzI do leta 2035 določil naslednje cilje: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vezanih na rabo energije za vsaj 40 odstotkov glede na raven iz leta 1990, izboljšanje energetsko učinkovitost za vsaj 35odstotkov, zmanjšati izpuste v prometu za vsaj 35 odstotkov glede na leto 2005 ter doseči vsaj 30-odstotni delež OVE v končni rabi energije. Do leta 2055 pa je MzI določil cilj zmanjšanja izpustov, vezanih na rabo energije za vsaj 80odstotkov glede na raven iz leta 1990. Cilj je tudi nizkoogljična proizvodnja električne energije ter stoodstotni izkoristek trajnostnega potenciala obnovljivih virov v Sloveniji. Do leta 2055 v Sloveniji nameravamo v prometu zmanjšati izpuste za vsaj 70 odstotkov glede na leto 2005, stoodstotno električno mobilnost v osebnem in javnem prometu ter stoodstotno ogrevanje z nizkoogljičnimi viri.
V letu 2011 je v Sloveniji proizvodnja toplote in elektrike predstavljala 32 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, promet pa 29 odstotkov.
Slovenska oskrba z električno energijo trenutno temelji na jedrskem, hidro in fosilnih virih (približno tretjinska porazdelitev proizvodnje). Delež sončnih elektrarn, malih HE in bioplinarn ne dosega dveh odstotkov (za proizvodnjo v letu 2013). Oskrba s toploto temelji na rabi biomase, kurilnem olju, premogu in zemeljskem plinu. Promet, če odštejemo elektrificiran del železnic, je popolnoma odvisen od uvoženih naftnih derivatov. Glede na trenutno znane tehnologije in predvidevanja razvoja oziroma razmer bo v letu 2055 slovenska oskrba z električno energijo temeljila na jedrski energiji in obnovljivih virih energije, raba fosilnih virov pa bo popolnoma opuščena. Tako z energetsko politiko želijo zmanjšati uvoz fosilnih goriv, zato želijo do leta 2035 prepoloviti energetsko rabo naftnih derivatov in prenehati uporabljati kurilno olje za ogrevanje, leta 2055 pa prenehati uporabljati naftne derivate za energetsko rabo.
Uporaba najbolj onesnažujočih fosilnih virov, kot sta premog in lignit, ne bo več mogoča. Nove investicije v premogovne tehnologije niso več dovoljene, od leta 2055 pa tudi uporaba premoga oziroma lignita v obstoječih napravah ne bo več dovoljena. Prav tako se bo najkasneje v 2055 končala domača proizvodnja premoga oziroma lignita.
Oskrba s toploto bo temeljila na uporabi nizkoogljičnih virov tako v daljinskih sistemih v urbanih okoljih kot tudi v individualnih sistemih. Uporaba zemeljskega plina bo omejena na možne sistemske storitve in plin za industrijsko rabo. V prometu se bodo uporabljali le alternativni viri energije, ne več tekoča fosilna goriva. Temu primerno pa se bo moral razvijati tudi podporni sistem za te politike.
Jedrska energija ključna energija nizkoogljične družbe
Energetska učinkovitost ima izjemno pomembno vlogo v celotni verigi dodane vrednosti v energetiki: pri proizvodnji, transportu in končni rabi energije. Ukrepi na tem področju imajo tudi velike pozitivne makroekonomske učinke, kot so spodbujanje gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest in zmanjšanje uvozne odvisnosti od fosilnih goriv. Posledično to pomeni manjši strošek za energijo na nacionalni ravni, večjo konkurenčnost gospodarstva in manjšo energetsko uvozno odvisnost. MzI bo spodbujalo ukrepe učinkovite rabe energije na vseh področjih – pri proizvodnji, transportu in končni rabi energije, vključno s spremembami življenjskega sloga v smeri krepitve kulture energetske učinkovitosti.
Rezultat večje energetski učinkovitosti, ki je eden izmed zastavljenih ciljev, bo zmanjšanje celotne rabe energije, vendar se bo v okviru tega zmanjšanja povečal delež električne energije. Razlog za to je širitev rabe električne energije na nova področja (predvsem promet in ogrevanje) in njena večja raba v industriji. Ministrstvo predvideva porast uporabe toplotnih črpalk in velik premik na elektrifikaciji prometa. Da bi dosegli zastavljeni dolgoročni cilj, bo treba spremeniti strukturo proizvodnih virov: fosilne vire bomo nadomestili z večjim deležem OVE in jedrske energije.
V Sloveniji v prometu porabimo okrog 40 odstotkov energije, pri čemer gre skoraj izključno za uvožene naftne derivate. Z uporabo alternativnih goriv, predvsem električne energije in zemeljskega plina, lahko izboljšamo zanesljivost oskrbe in zmanjšamo negativne učinke na okolje in zdravje ter povečamo kakovost življenja v urbanih središčih. Zato je uvajanje alternativnih (nizkoogljičnih) goriv s poudarkom na električni mobilnosti prednostna naloga na tem področju.
Približno 40 odstotkov rabe energije predstavlja ogrevanje prostorov in raba toplote v industrijskih procesih. Glede na naravne danosti Slovenije MzI pričakuje porast deleža lesne biomase za proizvodnjo toplote. Prav tako bodo v daljinskih sistemih ogrevanja spodbujali uporabo nizkoogljičnih virov energije.
Do leta 2035 oziroma do preteka življenjske dobe obstoječih naprav premoga ne bomo uporabljali za soproizvodnjo toplote in elektrike, niti v visoko učinkovitih sistemih (SPTE). V prehodnem obdobju do leta 2055 predlog predvideva uporabo zemeljskega plina v sistemih SPTE, zato od leta 2020 ne predvidevajo več izdajanja novih koncesij za plin.
Delež OVE se bo povečeval v vseh segmentih rabe energije. Ministrstvo si bo prizadevalo, da bo do leta 2035 izkoriščen celoten energetski potencial rek, ki ga je mogoče izkoristiti na trajnosten način.
Jedrska energija igra pomembno vlogo pri nizkoogljični proizvodnji električne energije, zato je predvidena njena dolgoročna raba tudi po izteku življenjske dobe obstoječe elektrarne. Pri tem je pomembno zagotoviti varno obratovanje, prav tako pa ustrezno strategijo in zadostne vire za odgovorno in gospodarno ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
Nekateri cilji, ki jih je postavilo ministrstvo so zelo ambiciozni, saj so pri njihovem postavljanju sledili strateški usmeritvi, da energetika ni sama sebi namen, ampak predstavlja podporo gospodarstvu in državljanom. In tudi zato želijo, kaj najširšo razpravo o njihovi viziji med deležniki.
Polona Bahun