Energetika

Podeljene letošnje nagrade za zeleno gradbeništvo

Evropska komisija je nagrade GreenBuilding podelila desetim projektom iz šestih evropskih držav.
Podeljene letošnje nagrade za zeleno gradbeništvo
Evropska komisija je z nagrado GreenBuilding nagradila prizadevanja za prihranke energije v desetih novih in obnovljenih stavbah v šestih evropskih državah: Avstriji, Danski, Nemčiji, Nizozemski, Poljski in Švedski, pri čemer so posamezni prihranki znašali od 75 do 38 odstotkov. Najvišji, kar 75-odstotni prihranek energije, je bil dosežen v prenovljeni poslovni stavbi v Avstriji, v katero so vgradili na novo izolirano streho, večslojna okna, ki vpijajo svetlobo, in dinamične mehanizme za senčenje. Zanimiv je tudi primer četrto uvrščene cerkve na Švedskem, kjer jim je z namestitvijo geotermalne toplotne črpalke, fotovoltaičnih panelov in rekuperacijo toplote v prezračevalnih sistemih uspelo porabo energije zmanjšati za 62 odstotkov. Zelo dobro so se odrezali tudi drugi projekti, zmagovalne stavbe pa so v povprečju dosegle kar 51-odstotni prihranek energije, kar dokazuje, da je mogoče z uvedbo različnih ukrepov krepko zmanjšati porabo energije v posameznih objektih. Učinkovito ukrepanje na področju stavb je še toliko pomembneje, ker stavbe prispevajo približno 40 odstotkov skupne energijske porabe v EU.
Največji prihranki energije so sicer bili doseženi z uporabo obnovljivih virov energije in z ukrepi za energetsko varčnost (toplotne črpalke, kondenzacijski grelniki vode, trojna zasteklitev oken, LED osvetljava, nadzor nad zasedenostjo prostorov in visoka stopnja izolacije). Številne stavbe pa so dosegle velike prihranke energije tudi z uporabo zelo učinkovite rekuperacije toplote v klimatskih ali prezračevalnih sistemih.
Evropska komisija je tekmovanje za nagrado GreeBuilding zagnala že leta 2005, zanimanje za sodelovanje pa je iz leta v leto večje. Tako se je lani programu GreenBuilding pridružilo še 91 novih partnerjev. s čimer se je število sodelujočih udeležencev povečalo že na 454, skupno pa je bilo doslej v omenjeni program vključenih 725 različnih nestanovanjskih stavb. Zanimivi so tudi podatki o doseženih energetskih prihrankih, saj naj bi konec leta 2011 v 586 sodelujočih stavbah z različnimi ukrepi dosegli znižanje porabe za 506 GWh na leto.
Le upamo lahko, da se bo med nagrajenimi v prihodnjih letih znašla tudi Slovenija, saj omenjeni podatki močno govorijo v prid vsem tistim, ki poudarjajo, da je eden ključnih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije pri nas, energetska sanacija javnih, pa tudi stanovanjskih stavb. (bj)
Brane Janjič
O avtorju