Na včerajšnjem seminarju o pametnih omrežij so predstavniki dobaviteljev energije ter industrije in SOPO govorili tudi o priložnosti pametnih omrežij za industrijo in trgovce.
Smo v obdobju, ko se energetski modeli podjetij spreminjajo. Nekaj drugačnih poslovnih modelov je že tu, ostali še prihajajo. Vpeljujejo pa jih bodisi dobavitelji energije bodisi različni proizvajalci izdelkov in ponudniki storitev. Razpravljalci so se zato posvetili predvsem spremenjenim razmeram na tem področju in konkretnim spremembam poslovnih modelov.
Kot sta opozorila tako mag. Bojan Luskovec iz Elektro Gorenjska kot Rade Kneževič iz Elektra Celje kot predstavnika trgovcev, je doba pametnih omrežij že tu, mi pa govorimo o njih, kot da gre za nekaj novega. V distribucijskih podjetjih se tega zavedajo, kar se kaže tudi v tem, da so na tem področju že veliko naredili. Sedaj čakajo na ustrezni tarifni sistem, saj je enotni tarifni sistem treba spremeniti v dinamičnega. Za to pa mora svojo vlogo odigrati JARSE. Zaenkrat je največji izziv, kako bomo pametna omrežja znali tržiti. Vendar pa morata po mnenju Luskovca in Kneževiča tu najprej nastopiti JARSE in SODO, šele nato bo možno vpeljati poslovni model, s katerim bomo pametna omrežja znali uporabljati tudi za tržne priložnosti.
Pomemben trgovec z električno energijo je v zadnjih letih postal tudi Petrol, ki je po besedah mag. Roka Vodnika pred leti začel uvajati nov poslovni model in to je celovita oskrba z energijo. Aktivno so ga začeli nadgrajevati tudi z modelom učinkovite rabe energije, saj bo cena energije zagotovo še rasla in bodo možni veliki prihranki. Ta model ima zato zagotovo dodano vrednost.
Mag. Uroš Salobir iz Elesa je bolj kot tarife izpostavil tako imenovani 'demand side' menedžment. Prepričan je, da ga bo Slovenija uspela uvesti in vzpostaviti demand menedžment center. Vprašanje pa je, ali bo to uspela izkoristiti kot neko dodano vrednost. Danes se smer razvoja pametnih omrežij premika v smeri iskanja priložnosti in povezovanja. Če torej hočemo biti uspešni, se moramo pravočasno, v obdobju dveh oziroma treh let, povezati s ključnimi igralci, ki predstavljajo vizijo prihodnosti na tem področju.
Nekatera podjetja so že našla svojo priložnost
Slovenska podjetja se v svoji želji po razvoju vse bolj usmerjajo na globalne trge, saj jim Slovenija predstavlja premajhen segment. To velja tudi za podjetje ETI Elektroelement, ki ga po eni strani poznamo kot elektro podjetje in po drugi kot keramičarsko podjetje. Svojo priložnost je našlo na področju zaščite fotovoltaičnih in vetrnih elektrarn in danes kar 95 odstotkov svojih prihodkov ustvari v tujini. To področje jim predstavlja poslovni in tehnični izziv, saj mora biti zaradi pametnih omrežij tudi zaščita vedno bolj pametna. Kot je dejal mag. Tomaž Berginc, svojo prihodnost vidijo v nadgrajevanju kompleksnih rešitev za obnovljive vire energije.
Tudi podjetje Kolektor Group je iskalo svoje priložnosti v širjenju svoje dejavnosti na druga področja in preko meja. Na področje energetike in industrijske tehnike so se usmerili predvsem z namenom zmanjševanja tveganj, v prihodnosti pa želijo postati pomemben ponudnik izdelkov in storitev tako za uporabnika kot za upravljalca, je povedal Marjan Dermota.
Na globalne trge se je s svojimi merilnimi sistemi usmerila tudi Iskraemeco, ki prav tako 95 odstotkov svojih prihodkov ustvari v tujini. Marko Kompare je ob tem pojasnil, da je razvoj in uporaba teh merilnih sistemov po različnih državah in regijah zelo različna. V zvezi s pametnimi števci se trenutno ukvarjajo z vprašanjem interoperatibilnosti, da bomo lahko povezali različne elemente oziroma podatke, da bodo na voljo komur koli, ki jih bo zahteval. Drugo ključno vprašanje pa je varstvo osebnih podatkov. Pripravljajo se novi standardi, ki jih bo potrebno upoštevati.
Mag. Marko Svetina iz podjetja cyberGRID je pojasnil, da v podjetju praktično elektro podjetjem pomagajo vzpostaviti virtualno elektrarno, saj se ukvarjajo s programi prilagajanja odjema, kar elektro podjetjem omogoča nadgrajevanje ponudbe in storitev za uporabnike.
Sogovorniki so razpravo sklenili z ugotovitvijo, da je doba pametnih omrežij že tu, zato je potrebno preiti od besed k dejanjem, drugače nas bo dogajanje prehitelo in nam ne bo ostalo drugega, kot prilagajanje. Ne glede na to, ali gre za trgovce ali za industrijo, je energetika v istem teku.
Polona Bahun